Vsak šport pozitivno vpliva na kognitivne procese. Toda nekatere vrste vadbe imajo na telo posebej dober vpliv.
Telesna aktivnost dokazano deluje preventivno, spodbuja kognitivne funkcije in preprečuje oziroma upočasnjuje različna obolenja, na primer pojav Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki pa zdaj vedo tudi to, katere vaje so za delovanje človeških možganov najboljše in zakaj.
Študija, ki jo je na nedavnem letnem srečanju novembra 2016 predstavila Radiological Society of North America, razkriva: medtem ko tako raztezanje kot aerobne vaje spodbujajo miselne procese, pa še zlasti aerobna vadba ohranja možganski volumen, posebej volumen sivine, t. j. tistega dela možganov, v katerem se nahajajo sinapse, preko katerih potekata izmenjava in obdelava informacij med živčnimi celicami.
Študijo so izvedli na Wake Forest School of Medicine in vanjo vključili 34 odraslih ljudi, starejših od 60 let in z blagimi motnjami zaznave. 16 udeležencev je pol leta kar štirikrat tedensko telovadilo na tekaču, sobnem kolesu ali eliptičnem stroju. Preostalih 19 udeležencev pa je prav tako pol leta in štirikrat tedensko izvajalo raztezne vaje.
Obe skupini vadečih so preučili z novo tehniko magnetne resonance, ki so jo za potrebe te študije izvedli najprej ob začetku raziskave in jo nato ponovili čez pol leta ob koncu le-te. Rezultati so zelo zgovorni: pri vseh so zaznali porast t. i. sivine v vseh možganskih predelih, vključno s tistim, ki nadzoruje kratkoročni spomin. Toda ugotovili so, da ima aerobna vadba bistveno večji vpliv na delovanje možganov kot samo raztezanje. Starostniki, ki so aerobno vadili, so po tem polletnem obdobju bolje funkcionirali v vsakdanjem življenju. Starostniki, ki so se 6 mesecev raztezali in niso aerobno vadili, pa v tem smislu niso doživeli napredka. Znanstveniki so namreč pri starostnikih, ki so se le raztezali, s pomočjo MRI naleteli na atrofijo, t.j. zmanjšanje ali upad beline, ki povezuje sivino (večina živčnih vlaken je obdanih z mielinom, maščobno ovojnico značilno bele barve, zato tisti del možganov imenujemo možganska belina), medtem ko tega pojava niso zaznali pri starostnikih, vključenih v aerobno vadbo.
Preberite še:
- Raziskava dokazala, da gibanje deluje kot antidepresiv
- Kaj se zgodi z vašim telesom, ko prenehate z vadbo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
