Holesterol - tveganje tudi za noge

23. 2. 2013
Deli
Holesterol - tveganje tudi za noge (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Kadar omenjamo holesterol, vsi pomislimo na ogroženost srca in ožilja. Toda preveč maščobe v krvi pomeni tveganje tudi za noge. Vse pa se začne s skoraj nedolžnim tiščanjem.

Tiščanju se nato pridruži pekoča bolečina in nato naraščajoča vbodna bolečina, ki pacienta prisili, da obmiruje.

Vse naštete simptome povzroča slaba prekrvavitev nog. V tretjem stadiju bolezni se težave pojavijo celo v mirovanju.

Skoraj vsak drug človek ima povišan holesterol

Skoraj vsak drug človek med 25. in 69. letom ima povišane vrednosti holesterola, mnogi pa celo ne vedo nič o tem. Prav škodljiv LDL-holesterol pripomore k temu, da arterije v medenici in stegnih poapnijo.

Drugi pomembni dejavniki, ki lahko vplviajo na razvoj periferne arerijske zaklopne bolezni so še kajenje, zvišan krvni tlak, slakorna bolezen, ledvično popuščanje, povečana vsebnost homocisteina v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost.

Težava pa je, da periferno arterijsko zaklopno bolezen pogosto ne jemljemo dovolj resno. Pa bi jo morali, saj obolela nožna arterija ni le boleča, temveč je tudi pomemben pokazatelj, da je neko drugo mesto (na primer v možganih ali koronarnih arterijah) slabo prekrvavljeno.

Če težave ne zdravimo, lahko pride do srčnega infarkta ali kapi!

Najboljša je samopomoč
  • Spremenite življenjske navade

K nevarnemu nalaganju apnenca, maščob in beljakovin na žilne stene pripomorejo predvsem mastna prehrana, kajenje in premalo gibanja. Vsaka uspešna terapija se začne prav pri teh dejavnikih tveganja – pri nam tako ljubih življenjskih navadah.

  • Omejite tveganje

Počasi zmanjšajte število dnevno pokajenih cigaret. Nikotin je namreč sovražnik žil številka ena!

Zmanjšajte tudi telesno težo vendar namesto 'bliskovite diete' raje uvedite dolgoročno spremembo prehranjevanja. Optimalna je prehrana z veliko balastnimi snovmi in vitamini, z malo maščobe in veliko sadja ter zelenjave, ki razbremeni obolele žile.

  • Športno

Bodite telesno dejavni, saj šport izboljša tudi krvne vrednosti! Pojdite na ples, vsak dan pa se odpravite na sprehod. Po pogovoru z zdravnikom se odločite za telesno aktivnost in jo redno izvajajte tri- do štirikrat tedensko.

Tudi ustrezna diagnoza podaljša življenje
  • Indeks gležnjev in rok

Hitro in preprosto poda informacijo o težavnostni stopnji bolezni. Izmeri se krvni pritisk, tako v nožnih členkih kot tudi v zgornjem delu roke. Razlike kažejo na možno obolenje žil.

  • Barvna sonografija

Daje natančno informacijo o mestu in obsegu zaprtja nožno-medeničnih arterij. Tako lahko pozorno spremljamo uspešnost terapije.

Nasveti strokovnjakov
  • Tako boste zaščitili žile

Poapnenje žil je neizogibna usoda. Pospešijo pa jo dejavniki, kot so kajenje, pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža, visok pritisk in motnje v presnavljanju maščob. Še en dejavnik tveganja je sladkorna bolezen.

  • Zmanjšajte vrednosti maščob v krvi

Če se le da, se izogibajte mastnemu mesu, jajcem in smetani ter uporabljajte rastlinska olja. Redna telesna aktivnost zviša vrednosti dobrega HDL-holesterola in zmanjša vrednosti slabega LDL-holesterola.

  • Manj soli

Pomaga tudi varčna poraba soli. Bodite previdni, predvsem pri prekajenem mesu in slanem pecivu. Prehranjujte se s hrano, ki je bogata s kalijem: banane, krompir, grah in špinača.

  • Uspešnost imunske terapije

Pri intraarterijski infuzijski terapiji z ATP ni najpomembnejše le to, da tako kot običajni postopki zdravi velike žile, temveč lahko doseže manjše in tudi najmanjše žile, ki prav tako lahko poapnijo.

Adenozintrifosfat (ATP) je pomemben nosilec ener­gije v telesu. Nastaja ob razgrajevanju sladkorjev. Posebnost je, da zaradi ATP mala mišična vlakna okoli žilnih sten postanejo ohlapna.

Terapija se izvaja v bolnišnici, in sicer traja najmanj 14 dni. Praviloma pomaga 8 do 10 terapij. Posledica: arterije se razširijo, kri lahko zopet bolje teče skozi nožne žile.

Znaki, ki jih ne smemo spregledati
  • Krčevite bolečine v nogi, ki se poslabšajo, ko smo telesno aktivni,
  • bolečine v nogi že med mirovanjem,
  • šibkost v nogah,
  • hladna koža,
  • stanjšana koža,
  • sprememba barve in poraščenosti kože,
  • rane, ki se slabo celijo
  • odsotnost stopalnega pulza.
Žilna kirurgija

Še pred nekaj leti je bila zaradi periferne arterijske zaklopne bolezni nujna amputacija noge, danes pa imamo na srečo na voljo tudi kirurše posege, ki izboljšajo stanje.

Pri bolnikih, ki kljub spremembi življenjskega stila in gibanju, ne pride do izboljšav, se opravi poseg na žilah, ki izboljša prekrvavitev uda:

Širjenje žil - če so zožene ali zamašene v dolžini do 10 centimetrov, zdravniki žile razširijo s katetrskim posegom. V prizadeto žilo uvedejo kateter, ki izboljša petok krvi.

Odstranjevanje oblog - pri popolnem zaprtju kirurgi odstranijo obloge v žili.

Obvod - pri zožitvah daljših žilnih sistemov pomaga operacija, med katero vstavijo 'bypass'. Veno ali teflonsko cevko kirurško namestijo kot obvod.

Dopolnilo - pri žilah, ki jih ni mogoče doseči operativno, pomaga posebna infuzijska terapija. Glavni učinek ima telesu lastna substanca. Žilna muskulatura je takoj bolje prekrvavljena. Z dodatnim programom gibanja se okoli ožine ustvarijo nove obhodne žile.

Zadnja rešitev - odstranitev okončine (amputacija) zaradi gangrene.

So vaše nožne arterije zdrave?

Odgovorite!

  • Kadite ali ste prej redno kadili?
  • Imate visok pritisk, zvišane vrednosti maščob ali sladkorja?
  • Imate v družini primere infarktov?
  • Se vam pri hoji pojavijo bolečine v nogah/mečnih mišicah?
  • Vas noge včasih bolijo tudi ko stojite, sedite, ležite in se bolečine še okrepijo, če dvignete noge?

Rezultat: Že pri enem pritrdilnem odgovoru je nevarnost, da zbolite za periferno arterijsko boleznijo, trikrat povečana. Če se pojavijo še bolečine v nogah, morate čimprej k zdravniku.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"