V Sloveniji je vsako leto vse več operativnih posegov za izboljšanje vida. Najpogosteje z laserjem in tudi z vstavitvijo umetne leče, včasih pa tudi že s pomočjo visokofrekvenčnega toka.
Dobra novica: več kot 90 odstotkov pacientov je zadovoljnih z rezultatom posega. Številni vidijo celo bolje kot kdaj prej. Zahvaljujoč modernim metodam, lahko danes odpravijo skoraj vse vrste slabovidnosti.
Toda preden se odločite za 'sokolji vid', se vseeno dobro pozanimajte o za vas najustreznejši metodi. Pomagamo vam z 10 pomembnimi dejstvi.
1. Kakšne napake vida lahko odpravi laser?
Glede na debelino roženice (običajno je debela od približno 0,5 do 0,7 mm) se lahko uspešno zdravi kratkovidnost do dioptrije –8. Pri daljnovidnosti se lahko ob ustreznem premeru roženice (običajno približno 11 mm) zdravijo dioptrije do +5. Pri ukrivljeni roženici (astigmatizem) lahko laser izenači dioptrije do +/–5.
2. Kaj se zgodi, če med laserskim postopkom premaknem oči?
Nobenih skrbi, za mikrometrsko natančno namestitev posameznih laserskih snopov poskrbi tako imenovani 'eye-tracker'. Ta krmilni sistem tudi do 300-krat na sekundo naravna laser na želeno mesto. Zahvaljujoč tej tehniki, se lahko zdravijo tudi pacienti z očesno trzavico (nistagmus).
3. Kaj dejansko pomeni LASIK?
Med postopkom, ki se s polnim imenom imenuje Laser in Situ Keratomileusis, se s pomočjo laserja odstranijo tisočinke milimetra tkiva. To je sloj pod povrhnjim slojem roženice. Ta sloj se z laserskim žarkom kot platnica knjige zloži na stran. Po postopku se listič tkiva znova namesti nazaj, močno prisesa in deluje kot telesu lasten obliž.
4. Kaj je novega pri postopku Femto LASIK?
Ločevanje povrhnjega sloja roženice se pri tem postopku ne izvede s preciznim rezom, temveč prav tako z laserjem. Ta zniža že tako zelo nizko stopnjo komplikacij (0, 5 %), ker ne pride več do nobenih težav z rezom.
5. Je korektura vida tudi starostno pogojena?
Da. Poseg se lahko opravi po dopolnjenem 18. letu. Pri otrocih in mladostnikih rast očes še ni končana in vid se lahko še spremeni. Omejitve obstajajo tudi navzgor: od sredine štiridesetih – s pojavom starostne daljnovidnosti – uspešnost laserske operacije upada.
6. Kateri so še razlogi za neprimernost laserskega postopka?
Laser se ne sme uporabiti pri ekstremni slabovidnosti in če še ni prišlo do mirovanja izgube ostrine vida. Enako velja za povišan očesni pritisk, bolezni roženice in 'sistemske' bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali revma. Laser tudi ne more pomagati pri motnosti leče (siva mrena).
7. Katere alternative so na voljo za ekstremno kratkovidne?
Novo upanje prinaša moderna kirurgija vstavljanja umetne leče – tako imenovana umetna leča Caché lahko od pred kratkim povrne oster vid ljudem z dioptrijami od –6 do –16. V nasprotju z dosedanjimi umetnimi lečami je nova leča ekstremno tanka in fleksibilna in ostane neopažena v sprednjem prekatu očesa – med šarenico in roženico.
V nasprotju z laserskim posegom tudi ni treba odstranjevati šarenice, lečo pa lahko kadarkoli tudi odstranijo brez posebnih težav. Pri visoki kratkovidnosti je zato dobro razmisliti, ali uporabiti to metodo ali metodo LASIK.
8. Ali ta postopek pomaga tudi pri motnosti očesne leče?
Ne, niti LASIK niti vstavljanje umetne leče Caché nista smiselna pri sivi mreni. Tu pomaga le klasična operacija, pri kateri motno lečo zamenjajo z umetno. Zahvaljujoč multifokalni leči lahko kirurgi odpravijo tudi napake v lomnosti in tudi tako imenovano starostno daljnovidnost. Leča je narejena iz fleksibilnega silikona oziroma acrylata in je sestavljena iz več obročev z različno lomnostjo. Pacienti lahko kontinuirano vidijo od blizu in na daleč.
9. Lahko starostno daljnovidnost korigiramo tudi brez leče?
Da, s posebnim monovizijskim postopkom se eno oko naravna za gledanje od blizu, drugo pa ostane nezdravljeno. Korektura roženice se lahko opravi z metodo LASIK ali pa po novi metodi 'konduktivne keratoplastike', ki so jo že preizkusili v Nemčiji. S pomočjo visokofrekvenčnih radijskih valov lahno skrčijo tkivo roženice in tako spremenijo njegovo lomnost.
10. Kakšni so stroški teh postopkov?
Skupni stroški za postopek LASIK znašajo približno 1. 700 evrov za eno oko. Femto LASIK je dražji: približno dva tisoč evrov za eno oko. Cena za vstavitev umetne leče se giblje od 2. 500 evrov za eno oko, korektura starostne daljnovidnosti pa stane približno 1. 100 evrov. Vsi ti posegi so samoplačniški.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
