Parodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv. Bakterijske zobne obloge (plak) povzročijo vnetje dlesni. Ta postane rdeča, otekla in zakrvavi na dotik. Če se z dobro higieno stanje ne ustavi, bolezen lahko napreduje in vodi do majavosti in vse do izgube zob.
Vrste parodontalne bolezni
Poznamo kronični gingivitis (vnetje dlesni) in kronični parodontitis (vnetje dlesni napreduje, pride do propada preostalih obzobnih tkiv – zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti, ki držijo zob v čeljusti).
Gingivitis (vnetje dlesni) lahko nastane že po tri- do štiridnevni prisotnosti zobnih oblog. Dlesen je pordela, otekla in med ščetkanjem krvavi, zato je treba krvaveča mesta še posebej dobro očistiti, saj se drugače plak še bolj nabira in bolezen napreduje. Če se mehke zobne obloge kopičijo, lahko slina te mineralizira in nastanejo trde zobne obloge – zobni kamen, ki ga z zobno ščetko ne moremo več odstraniti. Zobni kamen predstavlja še dodatno gojišče bakterij in tako napredovanje bolezni.
Prvi znak parodontitisa je nastanek obzobnih žepov. Prirastišče dlesni se umika proti korenini, poveča se prostor med zobom in dlesnijo, kar predstavlja še dodatno mesto za zastajanje plaka in s tem dodatnih bakterij. Pride tudi do izgube vezivnih vlaken in čeljustne kosti.
Pri napredovalem parodontitisu se dlesen odmakne, zobje postanejo daljši in majavi. Nezdravljena parodontalna bolezen vodi v izgubo zob. Vnetje običajno napreduje brez bolečin, glavni kazalnik vnetja so predvsem krvaveče dlesni. Krvavitev je lahko odsotna oz. zmanjšana pri kadilcih zaradi zmanjšane lokalne prekrvavitve tkiv, hkrati pa kajenje zmanjšuje obrambno sposobnost celic in tako pospešuje propad tkiv.
Kako zdravimo parodontalno bolezen?
Gingivitis, ki je še začetna stopnja parodontalne bolezni, se lahko z dobro ustno higieno, čiščenjem zobnega kamna ter odstranitvijo preostalih mest, ki omogočijo zadrževanje oblog in jih težko očistimo (previsne plombe, previsni robovi protetičnih nadomestkov), popolnoma pozdravi in ne pušča trajnih poškodb na obzobnih tkivih.
Pri parodontitisu pa poškodbe zajamejo tudi preostala obzobna tkiva in čeljustno kost in jih z ozdravitvijo vnetja ne moremo več popraviti, poškodbe ostanejo trajne.
Zdravljenje parodontitisa se začne z oralno-higiensko fazo – zobozdravnik z ultrazvočnimi inštrumenti s površine zoba in obzobnih žepov odstrani mehke in trde zobne obloge. Sledi luščenje in glajenje korenin tistih zob, ki imajo poglobljene dlesnine žepe, kjer s pomočjo ročnih inštrumentov korenine zagladijo. Pri samem zdravljenju je izrednega pomena dobro sodelovanje pacienta, ki skrbi za kakovostno ustno higieno, ki je ključnega pomena med samim zdravljenjem. Po dveh do treh mesecih sledi kontrolni pregled.
Če je vnetje še vedno prisotno, sledi kirurško zdravljenje, s katerim zmanjšamo ali odstranimo obzobne žepe in vzpostavimo pogoje za izvajanje dobre ustne higiene. Kirurško zdravljenje opravi specialist parodontolog. Pacienti z nezadostno ustno higieno niso primerni za poseg.
Kirurškemu posegu nato sledi vzdrževalno zdravljenje, ki je doživljenjsko. Pomembni so redni obiski pri zobozdravniku (na tri do šest mesecev), kjer se spremlja globina obzobnih žepov in preprečuje nastanek ponovnih vnetij.
Kako preprečimo nastanek parodontalne bolezni?
Za preprečevanje parodontalne bolezni je pomembna pravilna in zadostna ustna higiena. Potrebna je dobra zobna ščetka, ki mora biti mehka, s katero moramo vsaj dvakrat dnevno, zvečer in zjutraj, temeljito očistiti vse zobne ploskve, v smeri od dlesni k zobu (od rdečega proti belemu). Za medzobne prostore uporabljamo medzobno nitko ali posebno medzobno ščetko, ki je zelo uporabna pri čiščenju večjih medzobnih prostorov, ki so prisotni predvsem pri pacientih s parodontalno boleznijo in tistih, ki imajo mostičke. Prav tako pa so pomembni tudi redni obiski pri zobozdravniku ter redno čiščenje zobnega kamna.
Še vedno veliko pacientov misli, da je krvavitev med umivanjem zob nekaj normalnega in da je parodontalna bolezen bolezen starejših. Bolezen se lahko začne že v mladosti, zaradi nezadostne ali nepravilne higiene. Pacienti se morajo torej zavedati, da je prvi znak vnetja krvavitev, zato se tem delom med umivanjem ne smejo izogibati, ampak jim nameniti še dodatno pozornost in jih dobro očistiti.
Napisala Dr. Živa Tatalovič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
