Prva pomoč proti smrčanju

12. 9. 2013
Deli
Prva pomoč proti smrčanju (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Smrčanje je motnja spanja, ki spanca ne krati le tistemu, ki spi na naši levi ali desni, temveč tudi tistemu, ki smrči, pomeni pa lahko marsikatero, tudi resno zdravstveno težavo.

Prizadene tako ženske kot moške, ne glede na starost, povzroči lahko psihofizično neravnovesje in vodi celo do težav z visokim pritiskom ter motenj srca in ožilja.

Oblika tega zvočnega fenomena, ki ga pri spečem človeku proizvajajo vibrirajoči deli zgornjega aerodigestivnega trakta, je pri vsakem posamezniku drugačna, saj je odvisna od skeletnih razmerij v področju glave, oblike mišic, količine vezivnega in maščobnega tkiva, debeline sluznice ter pridruženih razvojnih ali bolezenskih sprememb.

Pretok zraka med spanjem

Normalno dihamo skozi nos in tako naj bi dihali tudi med spanjem. Dihanje skozi usta torej ni naravno in postane nujno, kadar je dihanje skozi nos ovirano.

Zrak gre skozi nosnici prek žrelno-nosnega predela, izpusti pa ustni del. Če je pretok skozi zgornje dihalne poti med spanjem moten, vibracije meh­kih tkiv povzročajo značilni zvok. Sprostitev mišic ust, grla in jezika pretok zraka še bolj oteži.

Smrčanje običajno ni nevarno, lahko pa je znak sindroma nočne apneje, bolezni, pri kateri smrčeči med spanjem nekajkrat na uro za kratek čas preneha dihati.

Ta sindrom se navadno pojavlja pri moških, starejših od 45 let, in pri ženskah po menopavzi, ki nimajo predpisanega hormonskega nadomestnega zdravljenja.

Tudi kadar ne prihaja do zastoja dihanja, gre za povečan odpor zraka v zgor­njih dihalnih poteh, kar je lahko povezano celo z motnjami srca, krvnega obtoka in živčnega sistema.

Smrčanje lahko povzročijo tudi alergije, polipi, okužbe obnosnih votlin ter oteklost sluznice zaradi prehladov in gripe, vse, kar zamaši nos, pa tudi upognjenost nosnega pretina ali spremembe v velikosti in obliki tistih delov žrela, ki jo povzročajo.

Pomemben dejavnik tveganja je tudi debelost, saj maščoba na vratu otežuje pretok zraka in spodbuja vibriranje jezička, zato strokovnjaki svetujejo vzdrževanje primerne telesne teže. Smrčanje pa je prav tako povezano s starostjo.

Po 40. letu so motnje pogostejše, kar se z leti še stopnjuje, saj pride do popuščanja tkiva. Preostali dejavniki pa so navadno povezani z anomalijami in deformacijami fiziološke narave, kot so povečani mandlji, dolg jeziček, otekel jezik in odvečno tkivo v gubah oziroma robovih mehkega neba.

K smrčanju pripo­mo­re tudi alkohol in nekatera zdravila, predvsem pomirjevala, ki vplivajo na centralni živčni sistem in povzročajo sproščanje mišic, tudi tistih v grlu. Ko spite na hrbtu, jeziček namreč pade nazaj proti grlu, kar omeji dihalno pot, saj delno prepreči dotok zraka.

Kdaj k zdravniku?

Običajno zdravniške pomoči ne poiščemo le zaradi smrčanja, saj ta za večino ljudi ne pomeni bolezenskega stanja, ki bi ga bilo treba preprečiti oziroma zdraviti, temveč le motnjo, s katero se je treba sprijazniti.

Verjetneje bo zdravniško pomoč poiskal nekdo s težavami, ki so posledica smrčanja:

  • dnevna zaspanost,
  • glavoboli,
  • slaba zbranost,
  • težave pri hoji,
  • aritmija,
  • visok krvni pritisk.

Ko bo postavljal diagnozo, bo splošni zdravnik ali otorinolaringolog k sodelovanju morda po­va­bil tudi partnerja oziroma družinske člane, da bi pridobil čim več informacij o tipu smrča­nja, morebitnem nenavadnem vedenju bolnika in nihanju razpoloženja.

Opravil bo pregled zgornjega aerodigestivnega trakta, analizo spanja (polisomnografija) ter po potrebi nekatere slikovne (rentgen, ultrazvok …) in endoskopske preiskave, ki mu bodo omogočili opredelitev problema. Dobra diagnostična obdelava je seveda osnova za svetovanje oziroma ustrezno zdravljenje.

Zdravljenje

Težave lahko zmanjša sprememba položaja spanja (spanje na boku), vlaženje sluznice med spanjem, uporaba zobne opornice ali opornic za brado in nosna krila.

Če težav ne zmanjša nobeden od zgornjih načinov, se zdravnik odloči za predpis aparata, ki nam ponoči pomaga pri dihanju, ali priporoči ka­tero od operacij, ki omogočajo dihanje skozi nos in izboljšajo položaj struktur, ki ovirajo dihanje ali vibrirajo (mehko nebo, nebnici, jezik, poklopec).

Kadar smrčanje povzroča upognjen nosni pretin, se lahko odločite za kirurški poseg, če gre za maščobne obloge na vratu in obrazu, pa je primerna mini liposukcija.

Operativno zdravljenje

Najpogostejša operacija je zmanjšanje mehkega neba oziroma žrela (uvulo-palato-pharyngo-plastika), pri kateri odstranijo oziroma zatrdijo strukture v žrelu, ki najpogosteje vibrirajo. Operacijo večinoma izvajajo ambulantno in z lokalno anestezijo.

Po posegu lahko pride do krvavitve in vnetja, dober teden po operaciji pa so prisotne bolečine pri požiranju in hranjenju. Takrat je priporočljivo mirovanje, prilagoditev prehrane in uporaba zdravil proti bolečinam.

Po operaciji so mogoče spremembe glasu in okusa, pojavi se lahko občutek suhosti v žrelu ali zatekanje manjše količine tekočine v nos ob pitju.

Smrčanje je redko odvisno le od enega dejavnika, zato tudi uspeh operacije ni vedno stoodstoten, vendar se pri večini bolnikov stanje očitno izboljša.

Z laserjem nad smrčanje

Smrčanja se lahko znebimo tudi z laserjem. Poseg opravljajo z lokalno anestezijo, je povsem neboleč, traja približno pol ure in hospitalizacija ni potrebna. Ogljikov-dioksidni laser je natančna in učinkovita naprava, ki pri 74 odstotkih primerov odpravi smrčanje.

Ta oblika zdravljenja prihaja iz ZDA in jo v Evropi uporabljajo šele nekaj let, primerna pa je za vse vrste smrčanja. Poseg s CO2-laserjem pa je veliko bolj natančen v primerjavi s klasičnim kirurškim posegom, in ne povzroča krvavenja.

S posegom razširijo predel žrela v ustnem delu, tako da odstranijo ali zmanjšajo zaprtje mehkega neba proti sprednji sluznici in mandljem. Tako je pretok zraka ponovno nemoten in posledično izginejo neprijetne značilne vibracije smrčanja.

Po posegu bolnik ne občuti bolečin, le rahlo vnetje grla, ki izgine v nekaj dneh.

Smrčanje v številkah
  • Smrči 30 % moških in žensk, starih več kot 30 let, s starostjo pa jih smrči 40 % in več.
  • 35 % žensk redno smrči.
  • 5 % otrok redno smrči.
  • Zastoji dihanja ponoči oziroma nočne apneje prizadenejo od 20 do 40 % ljudi, ki smrčijo, na kar vplivajo starost, telesna teža in spol.
  • Oseba, ki trpi za OSA (obstuktivnim zastojem dihanja med spanjem – obstructive sleep apnea), ima štirikrat več možnosti, da jo prizadene infarkt, in trikrat več možnosti, da zboli za katero od bolezni srca.
  • Polovica oseb z visokim krvnim pritiskom ponoči doživlja zastoje dihanja.
  • Osebe z zastoji dihanja ponoči imajo zaradi zaspanosti in utrujenosti, ki jo povzroča OSA, šestkrat več možnosti, da povzročijo prometno nesrečo.
  • Partner osebe, ki smrči, izgubi približno uro spanca na noč, saj se ponoči prebuja, kar lahko povzroči napetost med partnerjema in zmanjša dejavnost pri delu.
Prva pomoč proti smrčanju
  • Vzdržujte primerno telesno težo. Že kilogram preveč lahko povzroči težave.
  • Omejite pitje alkoholnih pijač, predvsem pred spanjem, saj otežujejo spanec in spodbujajo smrčanje.
  • Večerja naj bo lahka, predvsem ne jejte težko prebavljive hrane.
  • Prej spanjem ne pijte zeliščnih čajev, saj sprostijo žrelne mišice in s tem spodbudijo vibriranje jezička, kar vpliva tudi na glasnost smrčanja.
  • Spijte skodelico kave pred spanjem. Zmotno je prepričanje, da je kava kriva za nespečnost. (Zanjo je namreč odgovorna koncentracija kofeina v kavah, ki ste jih popili čez dan. ) Kava ugodno vpliva na spanec in posledično ublaži smrčanje.
  • Če spite na hrbtu, naj vzglavje ne bo ne previsoko ne prenizko.
  • Zdravite alergije, predvsem tiste, ki povzročajo zaprtost nosu. Če je vzrok zaprtega nosu upognjen nosni pretin, se posvetujte z zdravnikom o morebitnem kirurškem posegu.

Živa M. Brecelj

Vir:

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"