Znanstveniki z različnih področij vse bolj kažejo na pozitivne vplive telesne vadbe na duševno zdravje in zmožnosti človeka.
Fizično vadbo lahko opredelimo kot kakršnokoli telesno aktivnost, ki povečuje ali vzdržuje fizično pripravljenost in splošno zdravje, v pričujočem prispevku pa se bomo osredotočali predvsem na vadbo, ki spada v sklop telesno-duševnih (body-mind) vadb – torej celostnih vadb, kjer je v središču povezava med telesom in umom (zavestnim, miselnim, čutečim). Sem prištevamo na primer pilates, jogo, tai chi in druge.
Ogromno je že bilo napisanega o povezavi med vadbo ter duševnim stanjem in zdravjem človeka. Z nevrofiziološkega vidika telesna vadba posredno spodbuja obnavljanje in nastanek novih živčnih celic v možganih, predvsem v centrih, zadolženih za spomin in učenje. Pomagala naj bi tudi ljudem, ki trpijo za depresijo in anksioznostjo (tesnobo).
Pripomore k izboljšanju miselnih funkcij in zmogljivosti ter zavira nastanek ter lajša simptome nekaterih demenc, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. V medijih se še posebej kopičijo prispevki, ki predstavljajo vadbo kot pomoč pri boju s posledicami stresa, ki so povezane z današnjim načinom življenja. Vendar ta članek ni o tem – ni članek o bolezni, predvsem želim pisati o zdravju.
Kot vemo, zdravje ni le odsotnost bolezni. Bolje ga lahko definiramo kot splošno dobro počutje, ki vključuje občutek izpolnjenosti, utelešenosti (telesne ozaveščenosti), občutek lastne vrednosti, suverenosti, zmožnosti za soočanje z življenjem ter doseganja in stremljenja k rasti in doseganju vseh posameznikovih potencialov.
Tako tudi duševno zdravje zajema vse, od videza, vedenja, mišljenja, govora do čustvovanja in razpoloženja. Zajema odnos do sebe, drugih in sveta. Želim pokazati, kako so lahko nekatere oblike vadb še posebej povezane z duševnim zdravjem – torej se vključujejo v posameznikovo zaznavo omenjenih vidikov – odnos do sebe, drugih in sveta.
Telesno - duševna povezava
Začnimo s predpostavko o povezavi med telesom in posameznikovim razpoloženjem, počutjem – vzemimo primer telesne drže in mimike obraza. Drža telesa je pogosto odraz tega, kako se nekdo počuti. V tem smislu je fizično stanje utelešenje mentalnega stanja, in to velja tudi za izraz na obrazu.
Pomislite, kako se vaša drža, položaj hrbtenice, napetost v ramenih ali vratu in mišice obraza odzovejo, kadar ste na primer žalostni, slabe volje, pod stresom … ali pa na primer veseli, zadovoljni, optimistični. Večinoma lahko ljudje začutijo, oziroma si predstavljajo posamezen položaj.
Pogosto spregledamo, da je to pravzaprav dvosmerna povezava. Lahko poskusite sami! Če namenoma zravnamo držo (poravnamo hrbtenico, odpremo prsni koš), zavihamo kotičke ustnic navzgor in sproščeno zadihamo, se bomo počutili bolj zadovoljne in v takšnem telesnem stanju je nemogoče (ali vsaj težje) priklicati v spomin slabo voljo in negativne misli.
To povezavo potrjujejo tudi raziskave , – torej izraz na obrazu spremeni zaznavanje, čustva ter vedenje. Za primer naj navedem, da so v eksperimentu osebe, ki so z ustnicami ali zobmi držale svinčnik na dva različna načina (v enem primeru tako, da so v enem primeru imele aktivirane mišice obraza, ki so sicer aktivne pri nasmehu, in v drugem primeru tako, da so bila usta našobljena v črko 'O' – položaj, ki nasmeh zavira), ocenjevale dražljaje (na primer risanke, stripe) zelo različno.
Tisti z 'nasmehom na obrazu' so veliko bolj pozitivno ocenili posamezni dražljaj kot druga skupina s 'šobico'. Sklep raziskave je znan, lahko pa se vprašamo, kakšne so njegove implikacije, torej, kako in kje lahko to uporabimo.
Vadbe, ki temeljijo na spoznavanju in zavedanju telesa, na povezavi telesa in uma, na osredotočanju in natančnosti, lahko s tem bistveno pripomorejo k prepoznavanju lastnega razpoloženja in vplivajo na boljše psihično počutje posameznika. Prek vaj in gibov, opazovanja izvedbe in kontroliranja gibanja se lahko naučimo bistvenih principov, ki jih lahko postopoma vnašamo tudi v vsakdanje življenje.
Koncentracija, natančnost, dihanje, rednost so na primer nekateri od osnovnih principov vadbe pilates, ki pa jih lahko upoštevamo ves čas. Osredotočeni in sproščeni smo lahko tudi ob delu, vožnji, na sprehodu … Pri teh oblikah vadbe ne gre le za krepitev telesa v smislu moči, gibljivosti, vzdržljivosti, ampak za mnogo več. Človeka je dobro gledati celostno – po principu, da sta telo in duša eno – torej imamo telo, ki doživlja in se doživlja.
Ob upoštevanju prej omenjene dvosmerne povezave se lahko s pokončno držo, zavedanjem položaja svojega telesa in pokončnim, tekočim gibanjem (načina, hitrosti, fluidnosti ali togosti hoje, teka …) tudi duševno odzovemo z izboljšanim razpoloženjem, optimizmom, zadovoljstvom, srečo, občutkom radosti, utelešenosti, občutkom zmožnosti za doseganje ciljev.
Spremembi počutja sledijo tudi spremembe v vedenjskih vzorcih. Morda si več časa vzamemo za druge aktivnosti, ki nas veselijo (preživljanje časa z drugimi ali ukvarjanje z različnimi hobiji), kar še dodatno zažene krog sprememb v našem življenju.
Tukaj in zdaj
Še ena pomembna komponenta telesno-duševnih vadb je osredotočanje na sedanjost – na tukaj in zdaj. Ko med vadbo vadeči podrobno spremljajo svoje gibanje, položaje in dihanje, se jim včasih zazdi, da se čas zaustavi. Vse druge (ne)pomembne misli, ki nas sicer spremljajo skozi dan, so v ozadju.
Nedavno so na harvardski univerzi raziskovali srečo in zadovoljstvo ter ugotovili, da skoraj polovico budnega časa v dnevu ljudje zapravijo za razmišljanje o preteklosti ali prihodnosti.
Tavajoče misli, ki se vrtijo okoli spominov ali načrtovanja prihodnosti, četudi na pozitiven način, so se izkazale za povezane z nezadovoljstvom in občutkom nesreče pri posamezniku.
Aktivnosti, ki nas prevzamejo, posrkajo in pri katerih smo zavestno prisotni in zatopljeni v izvajanje sámo, pa so povezane z zadovoljstvom. Prav ta orientacija na sedanji trenutek je tista, ki nas lahko osrečuje, in telesno-duševne vadbe nudijo prav to.
Sprva morda miselni tok plava po svoje in malo tavamo, sanjarimo, a to se z vajo izboljša. Z doslednostjo, pravilnim izvajanjem vaj in koncentracijo (pozornostjo) se vedno pogosteje in lažje prepustimo sedanjemu trenutku. Na tak način se popolnoma zatopimo v aktivnost, kar je velik del psihičnega blagostanja.
Za konec lahko rečemo, da telesna vadba nedvomno pripomore k zagotavljanju kakovostnejšega delovanja človeka tako s telesnega kot tudi duševnega vidika. Posebno pozornost bi bilo dobro posvetiti celotnemu spektru tovrstnih celostnih vadb, ki pomagajo uresničevati posameznikove (in družbene) potenciale. Tako lahko dosežemo pozitivno naravnanost, razpoloženje in vedenje. Do sebe, drugih in sveta – zdravje!
Asja Videčnik, univ. dipl. psih., ambasadorka Tanergija pilatesa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
