Stop za HPV

22. 9. 2009
Deli
Stop za HPV

Okužba s humanim papiloma virusom lahko povzroči raka na materničnem vratu. Pojasnjujemo, kako se lahko pred njo učinkovito zaščitite.

Vsedemdesetih letih prejšnjega stoletja je nemški virolog Harald zur Hausen objavil hipotezo, da ima humani papiloma virus (HPV) pomembno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu.

Dejstvo je, da lahko rak materničnega vratu prizadene vsako žensko. Poleg tega je za rakom na dojki druga najpogostejša vrsta raka pri ženskah, mlajših od 45 let. Rak nastane v globini nožnice, na vidnem prehodu med zunanjo in notranjo sluznico materničnega vratu. V Sloveniji je rak materničnega vratu zelo pogost. Za njim vsako leto zboli skoraj 200 žensk, starih naj­pogosteje med 35. in 45. letom.

Predvsem za ženske, ki se odločajo za otroka, je skrb zbujajoč podatek, da imajo lahko že predrakave spremembe precej hude posledice, saj njihovo zdravljenje močno poveča tveganje za prezgodnji porod ali spontani splav.

Nemalokrat je treba maternico v celoti odstraniti. Pri okužbi s HPV ni mogoče govoriti o posebni rizični skupini. Po ocenah strokovnjakov naj bi se s humanim papiloma virusom najmanj enkrat v življenju okužilo kar 70 do 80 odstotkov prebivalcev. Se je mogoče pred njim zaščititi? Ponujamo vam odgovore na najpogostejša vprašanja.

So humani papiloma virusi edini povzročitelji raka materničnega vratu?

Da. Sicer je znanih več kot 200 različnih tipov HPV, vendar pa le 16 izmed njih lahko povzroči nastanek raka ali predrakavih sprememb. V 70 do 75 odstotkih sta povzročitelja HPV tipa 16 in 18.

Kako pride do okužbe?

Papiloma virusi se najpogosteje prenašajo s spolnimi odnosi. Vendar pa ni nujno, da je to neposredni vzrok za okužbo, saj so HP virusi tudi na koži zunanjih genitalij, zato lahko pride do okužbe tudi z drugimi spolnimi stiki s kože na kožo. Tako lahko kondomi sicer zmanjšajo možnost za okužbo, vendar ne zagotavljajo popolne zaščite.

Ali okužba z virusom vedno vodi do nastanka raka?

Ne. Pri 90 odstotkih okuženih žensk se takšne okužbe v nekaj mesecih pozdravijo same od sebe in ni potrebna terapija. Vendar pa naš obrambni mehanizem zatem ne zagotavlja trajne zaščite pred virusom, kar pomeni, da se lahko znova okužimo.

Pri približno 10 odstotkih žensk je okužba s HPV trajna in lahko povzroči celične spremembe na materničnem vratu. Tudi te pogosto izginejo same od sebe, pri enem do treh odstotkih žensk pa se razvijejo predrakave spremembe in – največkrat v sedmih do desetih letih – maligni tumor.

So testi za odkrivanje virusa učinkoviti?

Ne. S testom, pri katerem se v laboratoriju pregleda bris, odvzet na materničnem vratu, je sicer mogoče zaznati okužbo ter ločiti med rakotvornimi in neškodljivim tipi HPV, vendar pa ni mogoče natančno določiti tipa virusa.

Ali obstajajo kakršnikoli simptomi, ki kažejo na okužbo s HPV?

Žal ni mogoče zaznati niti okužbe s HPV niti predrakavih sprememb. Celo maligni tumor začne povzročati težave šele takrat, ko je že močno napredoval. Zato je še posebej pomembno, da enkrat na leto opravimo pregled pri ginekologu. S tako imenovanim PAP-testom se odvzame bris materničnega vratu in pod mikroskopom pregleda celice.

Je mogoče preprečiti okužbo?

Pred okužbo s HPV se je mogoče dodatno zaščititi s cepljenjem. V Sloveniji sta na voljo dve vrsti cepiva: dvovalentno cepivo od leta 2006 in štirivalentno cepivo od leta 2007. Proti okužbi se cepi s tremi odmerki cepiva. Cepljenje je še zlasti priporočljivo za mlada dekleta, ki še nimajo spolnih odnosov (in zato še ne morejo biti okužena). Vendar pa je cepljenje smiselno tudi za odrasle ženske.

Je cepivo učinkovita zaščita pred rakom?

Po podatkih proizvajalcev obe cepivi prepre­čujeta okužbo s HPV 16 in 18. Najnovejše raziskave kažejo, da cepivi s tako imenovano križno reakcijo učinkovito ščitita tudi pred drugimi tipi virusov (na primer HPV 31, 33 in 45), ki povzročajo nastanek raka.

Ti virusi so po svoji sestavi namreč tako podobni HPV 16 in 18, da jih imunski sistem prav tako prepozna kot sovražnike in se proti njim bojuje. Medtem pa so se pojavile že tudi številne kritike glede množičnega cepljenja, saj do zdaj še ni bilo opravljene raziskave o morebitnih stranskih učinkih, ki se lahko pokažejo šele po dolgem času.

Nekateri ugledni znanstveniki pa dvomijo celo o učinkovitosti cepiv. Po njihovem mnenju so rezultati raziskav protislovni, poleg tega pa primanjkuje informacij, ki bi bile neodvisne od proizvajalcev cepiv.

Se je torej sploh smiselno cepiti?

Mnenja strokovnjakov so sicer nasprotujoča, vendar pa nekaj zagotovo drži: cepivo ni učinkovito proti vsem tipom HPV. Zato sta vsakoletni pregled pri ginekologu in PAP-test še vedno med učinkovitejšimi preventivami pred nastankom raka.

Kako dolgo po ceplje­nju proti okužbi s HPV traja zaščita?

Do zdaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj pet let. V raziskavah, ki že potekajo in pri katerih spremljajo ženske, ki so že bile cepljene, se bo pokazalo, kako dolgo traja zaščita in ali bodo pozneje potrebni obnovitveni odmerki.

Ali ima cepivo kratkoročne stranske učinke?

Na splošno se cepivo zelo dobro prenaša, lahko pa sproži enake reakcije kot druga cepiva, na primer rdečico, srbečico ali oteklino na mestu vboda – redkeje tudi nekoliko povišano temperaturo. Hujše težave (na primer vnetje živcev) so le malo verjetne in v vsakem primeru redkejše od možnosti pojava raka materničnega vratu.

Kakšna je cena cepiva?

Uradna cena cepiva, objavljena na spletni strani agencije za zdravila, je 108, 50 evra za posamezen odmerek.

Kako poteka zdravljenje v primeru okužbe?

Pri celičnih spremembah se odščipne in pregleda vzorec tkiva. Če so te spremembe maligne, je treba pogosto operativno odstraniti velik del materničnega vratu. Če so že razviti tumorji, je potreben obsežnejši poseg. Vendar pa je po mnenju strokovnjakov mogoče takšne grozljive scenarije preprečiti s cepljenjem in rednimi preventivnimi pregledi.

vir: Elle

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek