Hipervitaminoza - vitaminska nevarnost

22. 9. 2013
Deli
Hipervitaminoza - vitaminska nevarnost (foto: Profimedia)
Profimedia

Multivitaminski napitki in izdelki niso tako nedolžni in polni zdravja, kot obljublja večina proizvajalcev. Pri izbiri bodite nadvse pozorni in ne pretiravajte.

Poleg mušic, ki hrbtno plavajo v vašem soku, si v kozarcu jutranjega, opoldanskega ali večernega zdravja ne želite tudi večje od dnevno priporočene količine posameznih vitaminov.

To velja zlasti za vitamine A, D in E, ki so v večjih količinah toksični.

Če se želite ogniti morebitnim nevšečnostim, ne pretiravajte. Pozorno preberite, kaj piše na embalaži, in se pozanimajte (lah­­ko tudi v najbližji lekarni), kolikšna je dnevna doza posameznega napitka ali multivitaminske tablete.

Še posebej pa bodite pozorni na minerale in vsebnost cinka, saj povzročajo srbečico. Najbolje je, da dnevni odmerek vitaminov zaužijete s prehrano, in ne z dodatki k njej.

Naj naštejemo nekaj primerov.

Vitamin A
  • Najdemo ga v: ribjem olju, govejih jetrih, rumenjaku.
  • Priporočen dnevni vnos: približno 800 mikrogramov.
  • Tveganje: ekstremno velik odmerek (več kot 9.000 miligramov) lahko povzroči suho, luskasto kožo, utrujenost, slabost, izgubo teka, bolečine v sklepih in kosteh ter glavobole. Vitamin A je namreč topen v maščobah, zato ga telo težje izloči kot vitamine, ki so topni v vodi.
Vitamin B2 (riboflavin)
  • Najdemo ga v: mleku in mlečnih izdelkih, mesu, jajcih, kvasu.
  • Priporočen dnevni vnos: približno 1,6 miligrama.
  • Tveganje: Za človeka riboflavin sam po sebi ni toksičen, tudi če so koncentracije trideset krat prekoračene. Ugotovljene pa so bile poškodbe celic in tkiva ob prisotnosti svetlobe in pri nižjih koncentracijah multivitaminov. Odmerek, večji od 200 miligramov, lahko spremeni barvo urina.
Vitamin B3 (niacin, nikotinska kislina)
  • Najdemo ga v: jetrih, mesu, ribah, stročnicah.
  • Priporočen dnevni vnos: 16 miligramov.
  • Tveganje: naraven vitamin B3 naj ne bi povzročal težav, težave pa lahko nastopijo pri uživanju sintetičnih nikotinamidov. Odmerek večji od 5 do 10 g dnevno povzroči motnje v delovanju jeter in netoleranco ogljikovih hidratov. Ponavljajoči se visoki odmerki lahko povzočijo tudi resnejše zastrupitve.
Vitamin B12 (kobalamin)
  • Najdemo ga v: najdemo ga večino v drobovini - v govejih in svinjskih jetrih, ledvicah, srcu, pa tudi v jajcih, mesu, mleku in mlečnih izdelkih.
  • Priporočen dnevni vnos: 6 mikrogramov.
  • Tveganje: vnos, večji kot 3.000 mikrogramov, lahko povzroči težave z očmi. Opaženih je bilo tudi nekaj alergijskih reakcij, spremembe kože in anafilaktični šok. Obstaja nekaj povezav med vitaminom B12 in rakom. Raziskave so pokazale, da vitamin B12 poveča kancerogenost nekaterih kemikalij. Obstajajo pa tudi raziskave, ki dokazujejo ravno nasprotno.
Vitamin D
  • Najdemo ga v: ribjem olju, rumenjaku, mleku, kvasu.
  • Priporočen dnevni vnos: 5 mikrogramov.
  • Tveganje: Pri uživanju prekomernih količin vitamina D hitro nastopijo simptomi zastrupitve kot so šibkost, slabost, izguba apetita, glavobol, tinitus, abdominalne bolečine, krči, bruhanje, diareja, suha usta in okus po kovini. Veliki odmerki (večji od 50 mikrogramov) lahko povzročijo težave s prehranjevanjem in navsezadnje celo dezorientacijo, padec v komo ter smrt.
Vitamin E
  • Najdemo ga v: zeleni listna­­­ti zelenjavi, rumenjaku, stro­­č­­­nicah, rastlinskem olju.
  • Priporočen dnevni vnos: 10 mikrogramov.
  • Tveganje: odmerki, ki presegajo 1.000 mikrogramov, lahko povzročajo krvne strdke.  Pri nekaterih ljudeh lahko večja koncentracija vitamina E (300 mg/dan) povzroči glavobol, slabost, bruhanje, gastrointestinalne motnje in gripi podobne simptome.
Vitamin K
  • Najdemo ga v: zeleni listnati zelenjavi, svinjini, jetrih, rastlinskem olju.
  • Priporočen dnevni vnos: 80 mikrogramov.
  • Tveganje: veliki odmerki določenih oblik vitamina K (npr. K3) lahko okvarijo jetra in povzročijo slabokrvnost.

Foto: profimedia.si

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"