cannabis

Začnimo tam, kjer se pač vse začne, pri zgodovini. Konoplja spada med najstarejše, najdragocenejše in najbolj vsestranske kulturne rastline človeštva. Najverjetneje se je razvila v srednji Aziji. Bila je ena prvih rastlin, ki so jih uporabljali zaradi vlaken. Veliko dokazov govori o tem, da so konopljo načrtno gojili že v pradavnini.

V današnjem Tajvanu so odkrili 12 tisoč let stare posode, okrašene s trakovi iz konoplje, ki so jo uporabljali tudi za pridobivanje vlaken (oblačila in vrvi), olje so uporabljali za barve in razsvetljavo, seme v prehrani, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa uporabljali za prehrano živali in steljo.

V terapevtske namene in kot drogo so jo uporabljali vsaj od neolitika (4000 pr. n. š.), verjetno že prej. Prvi, ki je opisal njene terapevtske lastnosti, naj bi bil kitajski cesar Šen Nung leta 2737 pr. n. š.

Uporaba konoplje se je hitro razširila in začeli so jo gojiti po vsem svetu, ob koncu prve polovice 20. stoletja pa so jo prepovedali.

Zakaj je konoplja sploh prepovedana in tako zelo sporna?

Prepoved konoplje v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je pravzaprav zarota in medijska manipulacija dveh ameriških podjetij, družbe Hearst Paper Manufactoring Division (papirni velikan, ki je bil lastnik velikih gozdnih območij) in DuPonta, enega največjih kemičnih podjetij na svetu, ki je patentiralo postopek izdelave plastike iz nafte in premoga. Postopoma so se v boj proti konoplji vključili tudi drugi naftni velikani ter alkoholna in tobačna industrija ter številne večje kemične korporacije, ki so v konoplji videli veliko grožnjo.

Leta 1937 je ameriški kongres konopljo prepovedal v vsega 90 sekundah. Najuporabnejši pridelek je po novem postal zgolj 'droga' in zamenjali so ga s petrokemičnimi nadomestki, ki so v uporabi še danes. Z medijsko manipulacijo so dosegli vsesplošno prepričanje, da je to droga, ki povzroči največ nasilja. ZDA so poskrbele, da so po 2. svetovni vojni marihuano prepovedali tako rekoč po vsem svetu. V Veliki Britaniji in večini evropskih držav so jo prepovedali leta 1971 s podpisom konvencije o psihotropnih substancah.

Kaj je konoplja

Konoplja je od 0,5 do šest metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega tri podvrste:

  • Cannabis sativa (navadna konoplja),
  • Cannabis indica (indijska konoplja) in
  • Cannabis ruderalis.

Je kulturna rastlina in jo prištevamo med tako imenovane oljne predivnice, kar pomeni, da iz nje pridobivamo tako olje kot vlakna, pa še kaj bi se našlo.

Spada v skupino najhitreje rastočih (od tod tudi znani rek: Raste kot konoplja) in za gojenje najmanj zahtevnih rastlin. Prav neverjetna je: do polne zrelosti in višine zraste v 60 do 130 dneh, pri tem pa za svojo rast celo na razmeroma siromašni zemlji skoraj ne potrebuje gnojenja, predvsem pa ne škropljenja pred škodljivci.

Uporaba

V prehrambne namene

Večina prehrambnih izdelkov iz konoplje vsebuje izključno konopljina semena, ki ne vsebujejo THC-ja (opojnih substanc).

Da se pri stiskanju olja ne bi pojavile napake, zakon Evropske unije predpisuje zelo natančne meritve jedilne konoplje, zato semena konoplje ne škodujejo vašemu zdravju in nimajo nikakršnega toksičnega učinka na človeka. Nasprotno – konopljino olje naj bi bilo, tudi po mnenju strokovnjakov, zelo zdravo.

Olje

Konopljino jedilno olje, ki ga dobijo s hladnim stiskanjem semen (ne smemo ga zamenjati s tako imenovanim hašiševim oljem, ki ga naredijo iz smole na vršičkih – cvetovih ženske rastline posebne sorte in vsebuje THC) je po mnenju številnih, ki so ga poskusili, odličen na zeleni solati, možne pa so različne uporabe (olja ne smete segrevati).

Dr. Dražigost Pokorn pravi: "Poglobil sem se v sestavine konopljinega olja, lahko povem, da to olje zaradi svoje ugodne sestave v resnici pozitivno vpliva na preprečevanje bolezni srca in ožilja, na omejevanje neprijetnih učinkov predmenstrualnega sindroma in tudi na odpravljanje težav, ki se pojavljajo zaradi multiple skleroze, raka in shizofrenije."

Podobno meni tudi primarij dr. Janez Tasič, ki pravi, da konopljino olje vsebuje idealno razmerje maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter zraven tudi tako imenovano 'čudežno' maščobno kislino GLA (mimogrede, GLA najdemo tudi v materinem mleku).

GLA ugodno učinkuje pri nevrodermitisu, predmenstrualnem sindromu, revmatičnem artritisu in diabetični nevropatiji. Ker so kronična vnetja neredko posledica šibkega imunskega sistema, maščobne kisline omega 3 pa blažijo vnetne procese, priporočajo uporabo konopljinega olja tudi pri revmatoidnem artritisu, kroničnem vnetju mehurja, psoriazi oziroma luskavici, pri ulceroznem kolitisu ter drugih kroničnih vnetjih črevesja, tudi pri okvarah sklepov in motnjah gibanja.

Seme

Seme konoplje je bogat vir beljakovin, saj vsebuje kar trikrat več beljakovin kot soja. Konopljino seme je unikatno – kar 65 odstotkov vseh beljakovin je globulin, ki ga telo porablja pri proizvodnji protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov. Semena lahko jemo samostojno ali pa kot dodatek pri kuhanju.

Moka

Konopljina moka je po teksturi podobna ajdovi moki, prav tako pa ima podobne lastnosti pri kuhi, zato je odlična za mešanje z drugimi tipi moke.

V industrijske namene

Konoplja ima najmočnejša poznana rastlinska vlakna, zato se lahko uporablja na številnih področjih. Iz njenih stebel pridobivajo vlakna za proizvodnjo blaga, papirja, vrvi, gradbenih materialov, plastike in biodizla pa tudi kozmetike. Lahko jih uporabimo kot vezne, obložne in izolacijske materiale ter izdelamo konstrukcije, ki so trajnejše, cenejše, lažje in do okolja prijaznejše od betonskih, hkrati pa imajo ustrezno trdnost.

V medicinske namene

Psihoaktivna substanca THC je v smoli na žlezicah, ki verjetno varujejo nedozorela semena na ženskih socvetjih. Iz njih stisnemo tako imenovano hašiševo olje, ki pomaga lajšati marsikatero bolezen – alzheimerjevo bolezen, astmo, glavobole, migrene, AIDS, raka …

Številni posušene cvetove kadijo in se omamljajo ter sproščajo (namesto alkohola). Kadi se lahko tudi hašiševo olje, ki se namaže na cigareto.

Ali ste vedeli?

  • Na Kitajskem so bile do leta 1850 vse ladje opremljene z vrvmi in jadri, narejenimi iz konoplje.
  • Številne znane osebnosti so gojile konopljo, med njimi tudi dva ameriška predsednika – George Washington in Thomas Jefferson.
  • Nekdanja skupna država je pridelovala kar 25 odstotkov vse konoplje v Evropi. Leta 1946 je bilo kar 150 tisoč hektarjev zemlje prekritih s konopljo.
  • Slovenski tolar je bil narejen iz konoplje.
  • Slovenskemu podjetju, ki se ukvarja s prodajo izdelkov iz industrijske konoplje, je inšpekcija pred časom prepovedala prodajo ledenega čaja, vendar ne zato, ker bi s konopljo aromatiziran čaj vseboval prepovedane substance, ampak zaradi embalaže, na kateri je bil narisan konopljin list.
  • Papir, narejen iz konoplje, je veliko bolj kakovosten kot tisti, narejen iz lesa. Poleg tega iz konoplje na isti površini pridobimo kar štirikrat več papirja.
  • Za vzgajanje konoplje ­– v nasprotju z vzgajanjem bombaža – ne potrebujemo nobenih pesticidov.
  • V nekdanji Jugoslaviji je bilo največ nasadov konoplje v Vojvodini. Pravzaprav so bili tako močni, da so zaradi kakovosti narekovali ceno na borzah v Angliji in Italiji.
  • Domnevajo, da se zgodovina kulture marihuane začne v bronasti dobi. Najdišča v Wilmersdorfu v Nemčiji pričajo o pojavu neke omamljenosti. V posodah iz bronaste dobe so našli liste marihuane in njene plodove – to kaže, da so jih uporabljali za omamljanje.
  • V 9. stoletju pr. n. š. so Asirci uporabljali marihuano v obredne namene kot kadilo pri svojih ritualih. Herodot je okoli leta 500 pr. n. št. nazorno popisal uporabo marihuane pri Skitih.
  • Vse do 20. stoletja so jo množično uporabljali po vsem svetu. Gojena in priljubljena je bila tudi na slovenskih tleh, o čemer pričajo narodne pravljice in pripovedke.
  • Celo nekateri najslavnejši zgodovinski predmeti so narejeni na konopljini osnovi; ameriška Deklaracija o neodvisnosti je bila pisana na konopljin papir. Mona Liza je naslikana na lesu z barvami, ki so osnovane na konopljinem olju.
  • Zgodovina uporabe konoplje v medicinske namene sega v leto 2737 pr. n. š. Uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji trenutno ni dovoljena.
  • Marihuana je zelo netoksična, kar pomeni, da je predoziranje skoraj nemogoče.
  • George Michael, znameniti pevec, je v televizijski intervju privolil šele, ko so mu dovolili, da je med pogovorom kadil cigarete marihuane.
  • Igralec Woody Harrelson je zagotovo eden največjih in najbolj znanih zagovornikov legalizacije marihuane.
  • Prodajajo tudi konopljo za pse kot prehrambni dodatek.
  • Obstaja okoli 25 tisoč različnih vrst izdelkov iz konoplje
  • Rudolph Diesel je svoj motor naredil tako, da je delal tudi na konopljo.
  • Avtentične kavbojke Levi's so bile izdelane iz konoplje (zaradi njene izjemne obstojnosti).
  • Henry Ford je svoj prvi avtomobil poleg iz drugih materialov izdelal z uporabo konoplje (plastika in gorivo iz konoplje).
  • Sveta pisma in bankovci so bili in so še danes izdelani iz konoplje.
  • V 17. stoletju, ko je bilo veliko jadrnic, je konoplja v Evropi doživljala pravi razcvet. Skoraj vsa jadra, vrvi, mreže, vse do uniform, papirja in kart so bili izdelani iz konoplje zaradi trpežnosti in odpornosti proti vodi in soli.
  • Ko so leta 1942 Japonci izvedli invazijo na Filipine in tako prekinili dobavo manilske konoplje v ZDA, je vlada ZDA kmetom razdelila 200 ton semena konoplje, da so jo gojili za potrebe vojske. V ta namen je bil posnet tudi slaven film Hemp for Victory, ki ga je posnelo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Danes to isto ameriško ministrstvo vztraja, da tega filma ni nikoli posnelo.
  • Slavni igralec Robert Mitchum je leta 1948 zaradi posedovanja zvitka marihuane po policijski raciji na neki zabavi kar dva meseca preživel v zaporu.
  • William Randolph Hearst, lastnik podjetja papirja, ki je začelo gonjo proti konoplji, je konec tridesetih let prejšnjega stoletja neslavno propadel. Bil pa je tudi navdih za film Orsona Wellsa Državljan Kane (eden najboljših filmov vseh časov), ki govori o propadajočem podjetniku in tudi o moči medijev. Hearst je medijsko gonjo proti konoplji ustvaril prek svojih časopisov.

Sorodni članki

Konopljina semena – polna vitaminov in omega 3

Konoplja je bila že od nekdaj prisotna v zdravilstvu in na jedilniku vseh družbenih slojev. Ne brez razloga. Konopljina semena so namreč bogat vir vitaminov, maščobnih kislin...
None

Zelena - barva, ki pomirja

Kanabinoidi in njihov učinek, slab in dober, na človeško telo.
None

Privoščite si semena konoplje

Kljub negativnemu slovesu in škodljivosti marihuane je konoplja rastlina, ki je vsestransko uporabna: je zelo hranljiva in celo zdravilna, kar so potrdili rezultati različnih raziskav...

Izbor uredništva

FOTO: 7 vaj, s katerimi boste telo spravili v odlično formo

S temi sedmimi vajami lahko spravite telo v odlično formo. Ni vam treba porabiti več kot 10 minut na dan, ne potrebujete nobene...

Več...

Edinstvena priložnost: Postani del košarkarske ekipe Gorana Dragića ali Jake Blažiča!

Telemach, generalni sponzor Košarkarske zveze Slovenije, ti ponuja edinstveno priložnost. Postaneš lahko del košarkarske ekipe...

Več...

Najbolj brane vsebine

Zakaj so lepa dekleta samska?

Zagotovo ste že srečali osebo, za katero bi rekli, da ima vse: je dobra prijateljica, v službi ji gre odlično, bistro rešuje probleme in je nenazadnje čudovita. Zakaj je še samska?
Več...

10 stvari, ki jih počnejo alfa osebnosti

Mnogi neradi priznajo, da so alfa osebnosti, saj ne želijo pustiti vtisa, da so zato ukazovalni in agresivni, čeprav to za njih ne drži. Nekaterih stvari pa se morajo zavedati, da lahko še bolj zasijejo.
Več...

Znaki kožnega raka, ki jih ne vidite

Večinoma – v 99-ih od 100-ih primerov – je kožni rak na površini telesa zelo dobro viden, čeprav ni vedno lahko ugotoviti, ali so nenavadno znamenje, izpuščaj, lisa ali lezija maligni. Vsako pravilo pa pozna tudi izjeme, zato tudi tu ni nič drugače.
Več...

Foto: Magično Mangartsko sedlo

Fotografinja Katja Jemec se je vedno spraševala, zakaj je Mangarsko sedlo, ki je s svojimi 2055 m nadmorske višine najvišja gorska cesta v Sloveniji, tako popularno med fotografi in snemalci. Zdaj ve. Prepričajte si tudi vi ...
Več...

12 dejstev o Soči, ki jih morda ne poznate

V poletnih dneh Slovenci radi obiščemo našo hladno smaragdno reko Sočo. Tokrat jo malo bolje spoznajmo in poglejmo nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznamo.
Več...

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri