Ali sladkor res poškoduje zobe?

V boju proti paradontozi in kariesu si lahko z moderno medicino pomagate tudi sami. Aktualna študija nemških zobozdravnikov je na primer pokazala, da antibakterijska ustna voda bolje preprečuje pojav paradontoze kot pa zobna nitka.

1. Ali sladkor res poškoduje zobe?

Vse od kamene dobe, torej od takrat, ko se je človek začel prehranjevati z ogljikovimi hidrati (drugo ime za sladkor), trpimo za kariesom. Toda šele ko bakterije zaradi pomanjkljive nege zob ogljikove hidrate spremenijo v kisline, ki nato ogrozijo zobno sklenino in sluznico, pride do zobne gnilobe (karies) in vnetij dlesni (paradontoza). Torej: kdor si redno umiva zobe, lahko 'greši'!

2. Ali pri kariesu pomaga le sveder?

V zgodnji fazi kariesa se zgornja površina zoba še lahko pozdravi s fluoriranjem. Če pa je karies prodrl vse do notranjosti zoba, je treba škodljivo substanco odstraniti s svedrom – drugače je kljub zalivki zobni živec še naprej ogrožen! V prihodnosti naj bi bakterije lahko odstranili z ozonom ali s plazemsko iglo!

3. Je hipnoza nadomestilo injekcije?

Hipnoza poskrbi za spremembo zaznave bolečine. Če pacient želi, lahko zobozdravnik uporabi lokalno anestezijo. Injekcije se kljub temu ne da popolnoma nadomestiti. Pozitivno: pod anestezijo pacient sploh ne opazi vboda z injekcijo. Poleg tega se lahko bistveno zmanjša tudi količina anestetika.

4. Kaj je najboljši material za zalivko?

To je odvisno do velikosti in položaja poškodovanega zoba. Amalgam se, če sploh, uporablja le še v predelu kočnikov. Zalivke iz umetnih snovi (kompoziti) so primerne za predel sprednjih zob in za manjše zalivke stranskih zob. Te zalivke so zelo dovzetne za bakterije, zato morate poskrbeti za optimalno ustno higieno. Keramične zalivke so primerne za stranske zobe, s katerimi veliko žvečimo. Ker pri tem uporabljajo lepila, se lahko pojavi alergija.

5. Je paradontoza res tako zelo nevarna?

Ja, morda celo bolj, kot ocenjujejo zdravniki. Povzročajo jo klice, ki se nakopičijo v zobnih oblogah, zato lahko pride tudi pogostih krvavitev dlesni. Če je ne zdravite, se vnetje preseli tudi na zobno opornjo. Posledica je izpadanje zob, najnovejše študije pa kažejo celo na povezanost paradontoze z infarktom, spontanim splavom in revmo.

6. Je profesionalno čiščenje zob sploh smiselno?

Zagotovo! Najbolje kar dvakrat letno. Naj gre za karies, paradontozo ali pa zadah iz ust – nevarnosti povzročajo prav obloge. Te lahko dentalni higieniki z ultrazvokom, polirno pasto ali mini laserjem odstranijo prav na tistih delih, do katerih ne sežete s ščetko. Poleg tega vam ne očistijo le zob in žepkov dlesni. Zobje bodo tudi videti lepši!

7. Kdaj je treba izpuliti modrostne zobe?

Modrostni zobje se pojavijo od 16. leta in se pogosto izpulijo tudi iz povsem preventivnih razlogov. Vendar to ni nujno! Izpuliti jih je smiselno le, če je čeljust preozka, zobje postrani in zagozdeni ali pa kadar ne prodrejo povsem skozi dlesen in povzročajo vnetja. Prav tako problematično je, če njihova lega ne dopušča optimalne ustne higiene!

8. Čiščenje z električno ali navadno ščetko?

Če si vsak dan, in sicer dvakrat dnevno, dobro očistite vsak posamezen zob od zunaj in znotraj in jih čistite od rdečega (dlesen) k belemu (zob), je čisto vseeno, ali to počnete z električno, baterijsko ali pa navadno zobno ščetko (idealne so tiste z malo glavico z mehkimi ščetinami). Aktualna študija nemških zobozdravnikov je pokazala, da antibakterijska ustna voda bolje preprečuje pojav paradontoze kot pa zobna nitka.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord