8 stvari, ki vam jih zdravnik ne bo povedal.
Kljub temu da vas vaŠ zdravnik ne zavaja namerno, smo
prepričani, da vam sem in tja kaj zamolči. Ker pa vam lahko te male skrivnosti prihranijo denar, čas in celo zdravje, smo pripravili seznam osmih trditev, ki jih od zdravnika ne boste nikoli slišali, če ga ne boste znali vprašati.
1. “Moja naloga sta zdravljenje in preventiva bolezni. ”
Če vam najprej reče “eno jabolko na dan prežene zdravnika stran”, najbrž ni zdravnik. Sam študij medicine je namreč vedno bolj farmakološko naravnan. V raziskavi, objavljeni v American Journal of Clinical Noutrition, ugotavljajo, da le šestina zdravnikov opozarja bolnike, kako pomembna je prehrana pri preprečevanju bolezni. Podobna študija v Koloradu je pokazala, da le slaba tretjina zdravnikov priporoča redno telesno aktivnost. Podobno je tudi pri nas, saj zdravnikom v splošni praksi za aktivno prepričevanje ljudi, naj živijo zdravo, zmanjkuje časa.
Naš nasvet: Zdravnika kar sami pobarajte za nasvet o ustrezni prehrani in telesni aktivnosti. Prav gotovo vam bo dal napotke, vam priporočil dobro knjigo s tega področja ali pa vam priporočil strokovnjaka, ki vam bo lahko odgovoril tudi na bolj specifična vprašanja.
2. “To zdravilo je pravzaprav placebo. ”
Skoraj polovica bolnikov s prehladom gre k zdravniku z namenom, da bi dobili antibiotik. Zdravniku je, vedoč, da ima v čakalnici polno nestrpnih bolnikov, veliko laže v 1 minuti napisati recept, kot pa vam 15 minut razlagati, da zdravila pravzaprav ne potrebujete.
Naš nasvet: Povejte zdravniku, da upate, da vaš problem ni tako resen, da bi potrebovali zdravilo. S tem boste jasno povedali, da niste prišli le po škatlico tablet. Tudi zdravnik bo pod manjšim pritiskom, da vam mora nujno nekaj predpisati, in se bo z vami laže pogovoril tudi o drugih načinih zdravljenja. Zlasti bodite pozorni pri sinusitisu. Ker to bolezen povzročata bakterija in virus, prav pri tem obolenju prevečkrat predpišejo antibiotik. Zato zdravnika prosite za test, ki pokaže vrednost sedimentacije eritrocitov. Kadar so vrednosti testa močno povečane, kažejo na bakterijsko infekcijo in v tem primeru je zdravljenje z antibiotiki edino pravilno.
3. “Operiral bom, tudi če to ni najboljše zdravljenje. ”
V zdravnikovem vrednostnem sistemu je operacija najvišja oblika zdravljenja. Vendar raziskave kažejo, da operacija ni vedno najboljša rešitev. Študija, opravljena na Baylor College of Medicine, je pokazala, da se kronična bolečina po operaciji kolena ni spremenila. Neka druga raziskava je ugotovila, da je pri trebušnih kilah samo spremljanje bolezni prav tako učinkovito, kot če bi šli pod nož.
Naš nasvet: Vedno se pozanimajte, katere so poleg operacije še možnosti za vaše zdravljenje. Ena od njih, ki pa jo je zdravnikom včasih kar nerodno ponuditi, je tudi ta, da se ne naredi nič in se zadevo le spremlja. Če se vaš zdravnik še vedno najbolj navdušuje nad skalpelom, se lahko posvetujete še s specialistom druge stroke. V okviru zdravstvenega zavarovanja za to potrebujete le napotnico osebnega zdravnika, v nasprotnem primeru pa si lahko pregled v zasebni ambulanti plačate sami.
4. “Obstaja cenejše zdravilo. ”
Gotovo se vam je že zgodilo, da ste morali v lekarni, čeprav ste imeli zdravilo na recept, zanj plačati. Farmacevtka pa vam je ponudila drugo zdravilo, za katero vam ni bilo treba odvezati mošnjička. Znašli ste se v zadregi. Niste namreč vedeli, ali se splača plačati tistih nekaj sto tolarjev razlike ali pa tudi za manj denarja dobite enako kakovostno zdravilo.
Naš nasvet: V takih primerih ni treba dosti razmišljati in lahko brez slabe vesti, da bi škodovali svojemu zdravju, izberete zdravilo, za katero ni treba doplačati. Zlasti če se zdravite za kronično boleznijo, vam bo taka izbira letno prihranila kar precej denarja. Cenejše zdravilo ima namreč enako učinkovino in je v enaki farmacevtski obliki, edina razlika je v tem, da jo izdeluje drug farmacevt, glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti pa so ta zdravila med seboj dokazano zamenljiva.
5. “Ne potrebujete tega testa. ”
Da zavarujejo sebe, nas zdravniki včasih napotijo na nepotrebne preiskave. V Ameriki so ugotovili, da je kolonoskopija, ki jo naredijo po operaciji polipov na črevesu, v več kot polovici primerov narejena popolnoma po nepotrebnem. Podobno je tudi z drugimi preiskavami, kot so rentgenski posnetki, računalniška tomografija, magnetno resonančno slikanje, ultrazvok …
Naš nasvet: Čeprav pri nas to vprašanje še ni tako pereče, previdnost ni odveč. Kadar dvomite o potrebnosti neke preiskave, vam svetujemo, da svoje pomisleke zaupate zdravniku. On vam je namreč dolžan ponuditi in opisati vse možne metode diagnosticiranja, vam razložiti, kaj so prednosti in slabosti posameznih postopkov, vi pa se po svojem premisleku odločite, na katere preiskave boste pristali.
6. “Stroški zdravljenja bodo visoki. ”
Najbrž se vam je že zgodilo, da ste šli k zobozdravniku zaradi zobobola, ko pa vam je po uspešno opravljenem posegu izstavil račun, vas je nenadoma začela boleti glava. In da je bila zadrega še večja, ste prav takrat vzeli s seboj premalo denarja, tako da vam je bilo še pred sestro neskončno nerodno. Situacija se
z lahkoto zgodi tudi v kateri od samoplačniških zdravstvenih ordinacij.
Naš nasvet: Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan imeti na vidnem mestu objavljen cenik storitev oziroma je pacienta dolžan pred posegom seznaniti s ceno storitve. Čeprav se večini zdravnikom zdi pomembno, da je pacient seznanjen s stroški, to dejansko storijo le redki. Zato vam predlagamo, da se kar sami pozanimate o predvidenih stroških. Pri tem naj vam ne bo nerodno, saj gre za vaš denar. Tako se boste elegantno izognili neprijetnim situacijam.
7. “Poseg lahko opravite tudi v drugi ustanovi. ”
Denimo, da vas nekega dne začne zvijati v trebuhu, slabo vam je, težko prebavljate mastno hrano, pa vse to bi še prenesli, če vas ne bi tako močno mučili vetrovi, da se komaj še pojavite v javnosti. Zato se odločite, da končno obiščete zdravnika, ki posumi, da imate žolčne kamne. Napoti vas k specialistu v Klinični center - najbližjo specialistično zdravstveno ustanovo. Tam pa vas čaka neljubo presenečenje. Povedo vam, da boste na laparoskopsko operacijo kamnov čakali najmanj pol leta.
Naš nasvet: Ker morajo vsi izvajalci storitev voditi knjigo čakajočih, ima vsaka zavarovana oseba pravico izvedeti, kolikšna je čakalna doba za storitev oziroma kdaj bo storitev lahko opravljena. Zato vam svetujemo, da se pozanimate, kolikšne so čakalne dobe v drugih bolnišnicah v Sloveniji. Pri tem vam je v pomoč internetna stran www. zzzs.si/izvajalci. Če se boste odločili, da poseg opravite drugje, morate oditi le še do svojega zdravnika, da vam napiše novo napotnico.
8. “Zdravnika lahko zamenjate. ”
Pri nas ima vsakdo, kdor je zavarovan, pravico, da si izbere svojega osebnega splošnega zdravnika. On je tisti, ki najprej poskrbi za vaše zdravje, vas napoti na specialistične preglede, vam napiše recepte za zdravila, poda mnenje o pravici do povračila plače, ko ste na bolniški … Zaplete pa se, ko vas začne nekaj na vašem zdravniku motiti. Mogoče imate občutek, da vas ne jemlje resno, da si ne vzame dovolj časa za vas, ali pa je razlog bolj banalen – recimo, da je vaš splošni zdravnik ženska in ji zelo težko zaupate svoje moške probleme.
Naš nasvet: Ni pametno, da vztrajate pri zdravniku, pri katerem se ne počutite dobro, zaradi tega bo prej ali slej trpelo vaše zdravje. Pomembno je, da veste, da ima vsak pacient po enem letu brez obrazložitve pravico zamenjati zdravnika. To storite tako, da pri novo izbranem zdravniku le izpolnite listino o izbiri.
Špela Beguš
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
