Rak na dojkah je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu in pri nas. V Sloveniji letno zboli več kot tisoč žensk, doleti pa lahko prav vsako. Kljub temu je medicina naredila velik premik. V zadnjih letih se stopnja preživetja, predvsem pri mlajših pacientkah, obolelih za rakom na dojkah, vztrajno zvišuje. Pri zgodaj odkritih oblikah te vrste raka lahko popolnoma pozdravi približno 80 odstotkov pacientk.
Europa Donna - enake možnosti za vse
Europa Donna je slovensko združenje za boj proti raku na dojkah. Povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom na dojkah, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji v boju proti raku. Glavni cilj slovenskega združenja za boj proti raku na dojkah je vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje ter rehabilitacijo
Zgodba mlade ženske, ki je premagala raka na dojkah
Rak na dojkah je 34-letni Marinki Vinković prinesel mnogo vsega, od šoka, strahu do osebnega napredovanja. Spremenila je prehrano, se začela ukvarjati s športom in se naučila postavljati zase. Začela je hoditi v šolo, za sabo ima leto uspešnega izobraževanja za živilskega prehranskega tehnika, želi pa postati inženirka živilstva.
Kdo je opazil, da se vam na dojki nekaj dogaja?
Marinka: Šlo je za to, da sem bila povsem spočita, po morju, pa sem imela ves čas vrtoglavice, slabosti, malo vročine, ravnovesje prav tako ni bilo, kot bi moralo biti. Hodila sem k zdravnici in nisva našli vzroka. Ustrašila sem se, da sem hipohonder. Potem sem na vsem lepem na vratu začutila centimetrsko bulico, ki je sama od sebe izginila. Nisem pomislila, da bi bil rak, ker se že zdravim zaradi ledvične bolezni.
Dva meseca pred novim letom 2008 sem na dojki po naključju zatipala trdo bulo, veliko kot lešnik. Povedala sem fantu in sumila, da je kakšen podkožni tur. Šla sem k zdravnici, da ji pokažem. Tudi ta je rekla, da najbrž ni nič. Dobila sem napotnico za ultrazvok, in ker je bilo dolgo za čakati, sem si ga plačala sama.
Na zaslonu sem videla črno gmoto, čeprav me je zdravnik pomirjal, da to ni nič, da je fibroadenom, lepotna napaka. Povabil me je, naj spet pridem čez pol leta, da vidi, ali se je 'lepotna napaka' povečala. To lepotno napako sem želela odstraniti. Še vedno sem čakala na ultrazvok, in ko sem marca prišla na vrsto, je radiologinja dr. Mileva Rener, ki je, ko je pogledala, samo rekla: Marinka, to ni dobro.
Kaj je sledilo?
Marinka: Poslala me je naravnost na onkologijo, kjer so mi dojko punktirali z debelo iglo. Takoj mi je povedala, da je rakotvorno in da je potrebna takojšnja operacija. Tako sem aprila bila že operirana.
Na kaj ste sprva pomislili, ko vam je povedala, da imate raka?
Marinka: Šlo mi je na smeh in vseeno sem mislila, da ni rak, saj ga ni imel nihče v družini. Bil je šok in vse mi je bilo smešno, ko pa sem prišla iz zdravstvenega doma, sem se pri bencinski črpalki sesedla in zjokala.
Potem se je začelo razmišljanje: že pri teh letih … kaj bo z mano … bom umrla? Ko sem izvedela, da je na hormonski bazi, so predlagali, da mi odstranijo tudi jajčnike. Prosila sem, naj malo počakajo, ker še nimam otrok, in tako smo se tudi dogovorili.
Kako ste se počutili?
Marinka: Ves čas sem bila v negotovosti. Pol leta sem bila povsem sesuta. Včasih sem sedela v sobi in po štiri ure in gledala v steno. Izolirala sem se od okolice in bila verbalno agresivna.
Ste bili jezni?
Marinka: Zelo sem bila jezna. Z nikomer se nisem mogla pogovarjati, nisem šla ven. Takrat sem videla, kdo je pravi prijatelj in kdo ne. O raku se nisem mogla pogovarjati, odklanjala sem vsakršno pomoč, tudi druženja v okviru Europe Donne. Še sama sebe nisem mogla prenašati, kaj šele druge.
Kako je potekala operacija dojke?
Marinka: Prvič so mi jo samo punktirali, vzeli košček in pogledali, ali je tkivo rakotvorno, potem pa me je v roke dobil kirurg dr. Ibrahim Edhemović, ki je krasen.
So vam svetovali, kako naprej po operaciji?
Marinka: Takrat ne, sama sem veliko brala in sem že vedela, da zdravstveno zavarovanje plača rekonstrukcijo dojk. V resnici se malo žensk odloča za rekonstrukcijo, ali niso seznanjene s tem ali pa jih je strah. Prvo leto sem imela stalno modrček, da sem izenačila razliko med dojkama. Prav tako ne moreš takoj na rekonstrukcijo, temveč moraš počakati pol leta do enega leta, ker se tkivo in koža še raztegneta in oblikujeta. Sicer sem bila takoj za rekonstrukcijo.
Kako je to sprejel vaš fant?
Marinka: Težko, mi je pa stalno stal ob strani. Bil je šokiran, v transu. Več kot leto dni imaš itak povsod težave, sploh jaz, ki sem še za pet let 'postavljena' v meno.
Kaj je bilo potem?
Marinka: Šla sem še na fizioterapijo, dali pa so mi še ven bezgavke. Šla sem tudi na rehabilitacijo v Strunjan in hodila na sevanje k izvrstni ter srčni dr. Snežni Paulin Košir. Šele potem smo se pogovarjali o rekonstrukciji. V tem sem bila že precej podkovana, ker berem precej tovrstne literature. Šla sem v Klinični center na plastično kirurgijo k dr. Pogorevcu. Predstavili so mi, kako bo to potekalo in dali predloge ter svoje osebno mnenje, potem pa smo se uskladili.
Za kaj ste se odločili?
Marinka: Odločila sem, da mi popravijo levo dojko, ker je desna ostala cela, le malo so jo dvignili, da nista nesorazmerni. Dojki sta zdaj enaki, vse je super. Malo me motijo brazgotine, ker so mi rekonstrukcijo delali okrog kolobarja pri bradavici. Če bi bilo po mojem, bi šla še enkrat na operacijo brazgotine. Popravili pa so mi brazgotino od operacije, ki se zdaj manj vidi. V plastični lepotni kirurgiji lahko že marsikaj naredijo, le da je samoplačniško. Bila pa sem operirana še tretjič, ko so mi odstranili zabrazgotinjeno tkivo po rekonstrukciji dojke.
Ste želeli imeti dojke takšne, kot so bile prej?
Marinka: Seveda, gledala sem tudi na svoja leta. Prej sem se vedno sončila zgoraj brez in bila zelo ponosna na svoje dojke.
Se še vedno sončite zgoraj brez?
Marinka: Se, povsem pozabim, da sem bila kdaj operirana. Sploh se ne oziram na to. Le ko vidim brazgotine, me te opominjajo. Imam pa tudi preglede na tri mesece.
Ste zdaj v redu?
Marinka: Sem, dobivala bom še injekcije, protihormonsko blokado do januarja 2012 in jemljem tablete, ki mi dvigujejo raven hormona sreče.
Imate zjutraj težave začeti dan, se ukvarjate s sabo?
Marinka: Veliko, so takšni in drugačni dnevi.
Partner pa vam stoji ob strani?
Marinka: Partner je vse vedel in mi ves čas stal ob strani, tudi brazgotine ga nič ne motijo.
Napisala: Suzana Golubov, fotografije: Goran Antley, Shutterstock
Peberite tudi: Slavne ženske, ki so prebolele raka na dojkah;
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
