Razvedrite se!

Jeste najboljšo pico na svetu, in to s Christino Aguilero. Sedi na drugi strani mize in je stra­šan­sko seksi v pre­majhni in pre­kratki rdeči maj­čki. Neskončno se želi igrati z vašim črvič­kom. Vso noč. In zju­traj nav­sez­go­daj izve­ste, da ste zadeli glavni dobi­tek na lote­riji: sto mili­jo­nov evrov v tolar­ski pro­ti­vred­no­sti.

Popol­noma srečni ste, kajne?

Seveda, prvih nekaj mese­cev. Potem pa se počasi začnete bli­žati vašemu sta­remu jazu. Štu­dije so namreč poka­zale, da ljudje, ki jih je dole­telo kopa­nje v zlatu, kaj kmalu pri­sta­nejo na samem dnu svo­jega narav­nega raz­pol­ože­nja, ki se gib­lje nekje okrog delno do pre­težno oblačno, s son­cem, ki občasno pokuka izza obla­kov, in z veliko mož­nostjo nevihte ali več­dnev­nega dežja. Zato ne zavi­dajte sosedu, ki je pred krat­kim zadel na lote­riji goro denarja. Poča­kajte mesec ali dva, pa bo na istem kot vi, če ne celo na slab­šem. Takšni sreč­neži niso kaj dosti sreč­nejši in zado­volj­nejši od nas, pov­pre­čnih kek­cev.

Čeprav se tega zave­damo, to ne ustavi naše gonje za srečo. "Vsakdo si želi biti vsaj malo bolj sre­čen, kot je, " trdijo stro­kov­njaki, ki pro­uču­jejo člo­ve­kovo vede­nje. To bi bilo sicer popol­noma zdravo, če bi navadni smrt­niki vedeli, pri čem smo. Ker pa se nam niti ne sanja, kako ti meha­nizmi delu­jejo, še naprej vidimo le to, da so drugi sreč­nejši od nas. "Lju­dem gre izbira reči, ki naj bi jih osre­čile, bolj slabo od rok, " pravi dr. Denier, psi­ho­log z ame­ri­ške uni­verze v Illi­no­isu. Zato je z nekaj sto kolegi usta­no­vil giba­nje z ime­nom Pozi­tivna psi­ho­lo­gija, ki pro­učuje t. i. sub­jek­tivno ugodje. "Kla­sična psi­ho­lo­gija je veliko pre­več osre­do­to­čena le na to, kar ljudi one­sre­čuje in jih dela blazne, " pravi Denier, zato so se odlo­čili natančno seci­rati debe­lu­šen in okro­glo­li­čen obču­tek, srečo.

Denier pro­učuje sin­drom sreče že dvaj­set let, tako da lahko z lah­koto pove, kaj ljudi ne osre­čuje. Na pri­mer denar: ta vas ne bo osre­čil, razen če živite v kar­ton­ski ška­tli na cesti. Lepota? Morda malen­kostno. Tele­sni užitki? Hmmm . . smo že bliže. "Ne mis­lim, da so tele­sni užitki nekaj sla­bega. Težava je v tem, da so pre­ce­njeni, " pravi Denier. Čeprav boste nekje odkrili naj­boljšo pico na svetu, se bodo vaši čuti kaj hitro pre­na­si­tili in zahte­vali nekaj novega. Kaj pa seks s pri­vlačno mane­kenko? Raz­bur­ljivo na začetku, a kmalu se vas bo polo-tila hedo­ni­stična rutina in na koncu se bodo vaša čutila nava­dila na tak­šen stan­dard in bodo hotela vedno več in vedno boljše (kar pomeni, da se boste morali hkrati začeti vide­vati še z lepo­tico iz igral­skega sveta).

Kje torej leži ta pre­sneta sreča? V pri­ja­te­ljih? V dru­žini, v delu, v živ­ljenj­skih ciljih? V vred­no­tah? Neka­teri stro­kov­njaki, ki pro­uču­jejo srečo trdijo, da je zma­go­valna kom­bi­na­cija: način raz­miš­lja­nja, deja­nja in med­člo­ve­ški odnosi - vrti­nec, ki nas odnese bla­že­no­sti naproti. Vse, kar moramo sto­riti, je, da natre­ni­ramo mož­gane, da bodo bolj veseli. Ven­dar, ali je to sploh možno? Denier je skep­ti­čen in ve, da sreča ni le zapis v genih, lahko pa si nekako poma­gamo tudi sami.

"Ne čakajte, da zade­nete na lote­riji, " pravi, "odlo­čite se takoj in dovo­lite, da v vaše živ­lje­nje posije sonce. " Le pet stop­nic vas loči od sed­mih nebes.

Spremenite svoje navade

Na eni izmed ame­ri­ških uni­verz so izve­dli zabavno štu­dijo: tisoč štu­den­tom so merili raven sreče vse šol­sko leto. Rezul­tati so poka­zali, da lahko neka­teri dejav­niki spro­žijo veliko srečo, ki pa je tre­nutne narave (na pri­mer seli­tev v novo oko­lje, nakup nove raču­nal­ni­ške igre, zame­njava cimra). Spre­memba oko­liš­čin je vedno le tre­nutno izbolj­ša­nje, kmalu pa je spet vse po sta­rem. Štu­dentje, ki pa so se začeli ukvar­jati z novimi dejav­nostmi (se vpi­sali v jezi­kovni tečaj, se lotili novega športa), so dose­gli trajno zado­volj­stvo.

Počnite to, kar počnete

Kaj vam gre zelo dobro od rok? Kar­koli že to je, deska­nje na snegu, belje­nje sobe ali izde­lo­va­nje jadr­nice na doma­čem vrtu (zaradi česar nenehno poslu­šate ženina pre­da­va­nja o zane­mar­je­nem vrtu), glavno je, da ob tem čutite popolno pre­da­nost, da vas potegne vase, tako da se sveta okrog sebe sploh ne zave­date več in da se vam zdi, da se je čas usta­vil.

Res nena­vadno, da se pri tolikš­nem šte­vilu psi­ho­lo­gov še nihče ni domisli poseb­nega izraza za to skrajno uži­va­ško izkuš­njo. To so naj­lepši tre­nutki živ­lje­nja, ko se ozremo nazaj. Ko se nam dejan­sko doga­jajo, smo z mis­limi samo pri cilju, h kate­remu težimo res­neje kot h kate­ri­koli nalogi v službi (pa naj bo ta še tako dobro pla­čana), in tega občutka sreče sploh ne zaznamo. Takoj ko kon­čamo in smo pri­jetno utru­jeni, pa si rečemo: "Pre­sneto! Zakaj tega ne počnem več­krat? ! Kako je to dobro! " To je pri­mer obi­lne sreče.

Zastavite si cilj in - gremo!

Na sez­namu stvari, ki jih morate napra­viti, je gotovo nekaj takih, ki bi jih lahko napra­vili in hitro dose­gli želeni cilj. Zakaj se vedno naj­prej lote­vate naj­večje in naj­težje? Več­ina nas obupa že po nekaj dneh, saj nam sizi­fovo delo, ki ne pri­naša takoj opaz­nih rezul­ta­tov, popol­noma uniči voljo do dela, tako da cilja samega sploh ne vidimo več. Težava je v tem, da si že na začetku zasta­vimo veliko pre­kra­tek rok, v kate­rem bi lahko dokon­čali neko delo, in ker ne dose­žemo dovolj hitro žele­nih rezul­ta­tov, seveda odne­hamo. Pri načr­to­va­nju tega, kar lahko sto­rimo v enem dnevu, navadno pre­ce­nju­jemo svoje zmož­no­sti, toda pri let­nem načrtu so naša pri­ča­ko­va­nja navadno veliko pre­majhna.

Raz­de­lite si veliki cilj na manjše kose in se ga lote­vajte etapno; tako boste hitreje dose­gali male, delne cilje in obču­tek zado­volj­stva se bo pre­le­vil v stalno dobro voljo.

Bodite hvaležni

Stro­kov­njaki psi­ho­logi so ana­li­zi­rali tudi hva­lež­nost in ugo­to­vili, da so hva­ležni ljudje veliko bolj srečni v živ­lje­nju kot drugi. Sku­pino pros­to­volj­cev so raz­de­lili v tri sku­pine in jih pro­sili, naj dva tedna vodijo dnev­nik svo­jih obču­tij: prva sku­pina si je zapi­so­vala nadle­žno­sti, druga dogodke, tretja pa je morala našteti do pet stvari na dan, ki so jih osre­čile. Ude­le­ženci "hva­ležne sku­pine" so bili po koncu testi­ra­nja veliko bolj srečni od dru­gih dveh sku­pin, in sicer toliko, da so to opa­zili tudi nji­hovi part­nerji. Stro­kov­njaki so iz tega skle­nili, da so ljudje, ki pogo­sto v sebi čutijo obču­tek hva­lež­no­sti, veliko bolj opti­mi­stični, pri­prav­ljeni so poma­gati ter so odločni in polni ener­gije.

Najdite čas za prijatelje

Ne za vašo naj­ljubšo oddajo na televiziji, ampak za prave pri­ja­te­lje. Dr. Denier je spet testi­ral svoje poskusne zaj­čke - 222 štu­den­tov uni­verze v Illi­no­isu. Izmed njih je izbral 22 tistih, ki so se mu zdeli naj­bolj veseli in ugo­to­vil: "Vsak od naj­sreč­nej­ših štu­den­tov ima zelo dobre odnose s pri­ja­te­lji in z znanci. " Svoje odnose s soljudmi so raz­de­lili v tri sku­pine: partner-ja, v kate­rega so zaljub­ljeni, skupi-no pri­ja­te­ljev in sorod­nike, na katere so zelo nave­zani. Na podla-gi nje­go­vih stro­kov­nih ana­liz lah-ko mirne vesti pove­ste svoji dragi - part­nerki v katero ste zaljub­ljeni -, da gre­ste nocoj ven s sku­pino pri­ja­te­ljev in da je vse sku­paj le pre­ven­tivni ukrep za vaše dobro počutje in dobro voljo.

Aleksandra Globokar, foto Josef Astor

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek