Denimo nadležno kolcanje ali pa nervozno kruljenje v želodcu – telo nas dan za dnem sooča z nadvse presenetljivimi dejstvi. Preberite, kje se skrivajo vzroki najbolj skrivnostnih fenomenov.
Zakaj zardevamo?
Pomenljiva šala, lep kompliment ali pa drobna nesreča – in že smo čisto rdeči v obraz. Ukaz za to pride od našega vegetativnega živčnega sistema, kjer so združeni čutni vtisi z duševnimi vsebinami in kjer se uravnavajo impulzi, ki stimulirajo bitje srca, krvni tlak in krvne žile. Med zardevanjem se kapilare razširijo, kar povzroči, da se nežna koža na obrazu obarva rdeče. Na žalost na to ne moremo vplivati namerno. Vegetativni živčni sistem se ne imenuje avtonomni živčni sistem kar tako.
Zakaj nam trzajo veke?
Nervoza, stres, pretirana razdraženost – in že začnejo trzati veke. Zakaj je tako, še ni čisto pojasnjeno. Vemo le, da so pri tem udeležene bodisi mišice vek bodisi oči. Toda tudi če trzanje vek običajno ni nevarno, gre v redkih primerih lahko za pokazatelja resne bolezni. Pojdite k zdravniku, če trzanje traja dlje časa ali se pojavlja zelo pogosto.
Zakaj se nam kolca?
Nadležno kolcanje nastane zaradi kontrakcije trebušne prepone: mišična plošča med predelom prsi in želodca se zakrči in pri tem hitro posrka veliko zraka. S sesanjem nastane v grlu tudi tipično glasno kolcanje. Vzrok za kontrakcijo je lahko prekomerno raztezanje želodca – ko denimo prehitro jemo ali pa pijemo gazirano tekočino.
Zakaj zehamo?
Verjetno ni telesnega fenomena, ki bi bil tako sporen, kot je zehanje. Dolga leta so menili, da je vzrok pomanjkanje kisika, v zadnjih časih pa znanstveniki menijo, da je za zehanje odgovorno ohlajanje možganov. Vdih hladnega zraka regulira temperaturno stanje sivih celic – kar krepi pozornost in premaga utrujenost.
Zakaj nastanejo zaspančki?
Drobne, trde drobtinice, ki so zjutraj prilepljene v naše očesne kotičke, so pravzaprav naša posušena solzna tekočina iz žlez očesnih vek. Ponoči tekočina zastane in se skepi v drobne kepice.
Zakaj nam vibrirajo kosti?
S komolcem se pomotoma udarimo ob rob in že dobimo račun: kot udarec elektrike vse do konic prstov na nogi nas prevzame gomazeča bolečina. Kriv je podlahtni (ulnarni) živec ali nervus ulnaris. Ta živec poteka na komolcu v odprtem kostnem kanalu blizu površine kože. Zaščiten je le s kožo. Pritisk na ta živec sproži posebno mešanico bolečine, gomazenja in omrtvičenosti.
Zakaj imamo včasih zaspane noge?
Ko nam noge, roke ali stopala 'zaspijo', za to ni kriv slab televizijski program, temveč preprosto neudobna telesna ali neugodna sedeča drža. Živčne vrvi se preščipnejo, zaradi tega pa ne morejo pravilno pošiljati naprej informacij. Njihovi dražljaji do možganov pridejo le popačeno. Posledica je občutek omrtvičenosti, ki ga spremlja še neprijetno gomazenje. Namig: členke boste spet 'prebudili' tako, da boste dele zakrčenega telesa najprej nežno podrgnili ali stresli, ne pa na hitro vstali.
Zakaj nam kruli v želodcu?
Naš prebavni trakt je vedno v gibanju in zato stalno oddaja tudi različne zvoke.
Najglasneje pa se oglaša, če dlje časa ničesar ne pojemo. Naš želodec tudi takrat namreč ni čisto prazen, temveč je v njem še vedno veliko zraka in vode. Mišice želodca se ne morejo ustaviti in če v njem ni ničesar, premaknejo zrak in tekočino. Toni, ki nastanejo s to kontrakcijo želodčnih sten v primeru lakote, so podobni kot pri škotskih dudah.
Posledica: naš želodec kruli in to še posebno glasno. Nadležno kruljenje postane še glasnejše, če lačen človek pomisli na hrano. Želodec se razveseli prihajajočega obroka in njegovi obrati se le še okrepijo. Če pa 'zagleda' slastno jed ali pa po njej zadiši, se 'orkester škotskih dud' oglasi v vsej svoji silovitosti ...
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
