Skozi usta v smrt

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, to vemo.

Kadar pa gre za kupčijo, se lahko požvižgamo na bonton. Pameten kmet, ki konja kupuje, vedno pogleda tudi v njegova usta. Že površen pregled lahko pove veliko o zdravstveni zgodovini živali, pa ne samo to. Ustna votlina napoveduje tudi njegovo prihodnost. Konj je resda konj, toda tudi vaša usta govorijo. Tudi takrat, kadar tega sami ne želite.

“Ta preprost konjski test se je rodil iz teorije, da lahko infekcija v ustih okuži celotno telo, ” pravi Raul G. Cafesse

z Univerzitetnega zdravstvenega centra Texas-Houston. Strokovnjaku iz dežele kavbojev lahko verjamemo: prav to prepričanje je krivo, da so zobozdravniki še pred nekaj desetletji pulili zobe kot po tekočem traku, na grozo vseh tistih, ki so se znašli na njihovem stolu.

“Do nedavnega so bili zobozdravniki omejeni le na plombiranje ali izdiranje zob, ki jih ni bilo več mogoče pozdraviti, ” pravi tudi Darko Iskra, doktor stomatologije. “Vzroki za nastanek zobne gnilobe in obolenja obzobnih tkiv so bili namreč še vedno precejšnja neznanka. Današnji zobozdravnik pa se seznanja z novostmi v stroki, ki daleč presegajo nekdanje ozke okvire, in ponuja roko sodelovanja tudi drugim medicinskim področjem. ”

Toda “konjska teorija” se danes spet vrača. Na srečo brez zabave za zobozdravnike. In zdaj ne gre več za golo teorijo – podprta je s številnimi raziskavami in dokazi: majhne infekcije v ustih lahko povzročajo velike težave. Seveda se tudi okrog te teme plete veliko različnih mnenj, v nečem pa so si modreci v belih haljah edini: v ustih lahko nosite gotovo smrt. Na vas prežijo vaši lastni zobje. Tole pa je pet imenitnih razlogov, da napoveste randi svojemu zobarju.

Srčna kap

Povezava med zanemarjeno ustno votlino in povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja že dolgo ni več samo privid. Nevarnost prihaja v obliki virusnih in bakterijskih okužb, ki spremljajo kronična obolenja zobnih in obzobnih tkiv.

V naših ustih živi kakih 400 različnih tipov bakterij, ki lahko skozi ranice v dlesnih najdejo pot do žil. Po vsakem, še tako nedolžnem posegu v ustni votlini pride do bakteriemije - vdora bakterij v kri. Ta invazija traja približno 15 minut in pri zdravem človeku mine neopazno, kot je prišla. Če pa napadeni ni v najboljšem stanju, se bo na stotisoče nebodijihtreba s čudnimi imeni, na primer Porphyromonas gingivalis, v nekaj minutah zakadilo v njegov krvni obtok. “Če bakterije pri bolniku naletijo na mesto manjše odpornosti, denimo na prirojene srčne napake, okvare srčnih zaklopk, umetne zaklopke in stanja po vnetjih srca, se tam rade naselijo in razmnožujejo, ” razlaga dr. Iskra.

“Bakterijski strupi iz zobnega žarišča pri bolniku tudi zvišajo telesno temperaturo in povzročajo lokalne in sistemske okvare v organizmu. Bolezni zob in obzobnih tkiv tako lahko pospešujejo nastanek koronarne srčne bolezni, za katero zadnja leta vemo, da se pogosto poslabša ob razplamtenju vnetja v telesu. ” Bolniki z napredovano paradontalno boleznijo tako nosijo v ustih pravo tempirano bombo, ki se lahko vžge že ob tako preprostem in vsakdanjem opravilu, kot je žvečenje kosila ali drezanje z zobotrebcem.

Zdrav organizem z mikroskopsko golaznijo opravi že v nekaj minutah, nezdravljena parodontalna bolezen pa se lahko pri srčnih bolnikih dramatično zaplete.

“Za tako hud zaplet pa ni nujen ravno vdor bakterij v telo, ” pravi stomatolog Iskra. “Že sama vnetja ob napredovani parodontalni bolezni lahko kar dva- do trikrat povečajo ogroženost za srčni infarkt in možgansko kap, do štirikrat pa se poveča tveganje za nastanek kronične pljučne bolezni. ”

Možganska kap

Vedno pride brez posebnega povabila. Če trpite za parodontozo, pa še rajši. Raziskave na Univerzi Buffalo v ZDA so pokazale, da je pri kar 35 odstotkih od 9982 ljudi z napredovano parodontalno boleznijo, ki so jih vzeli pod drobnogled, obstajala dvakrat večja verjetnost, da so že preživeli manjšo možgansko kap. In sploh ni šlo za betežne starčke – stari so bili od 25 do 75 let. “Ustna bakterija lahko povzroči maščobne strdke v arterijah vratu, ” pojasnjuje John Marler z ameriškega Nacionalnega inštituta za nevrologijo, ki raziskuje nevrološke motnje in vzroke kapi.

Te drobne kepice se pogosto odlepijo, splavajo po krvi navzgor in se naselijo v možganih. Bog ne daj, da se kakšna od njih toliko razleze, da zamaši žilo – mala mastna zgaga vas lahko v sekundi pošlje direktno v večna lovišča.

Sladkorna bolezen

Bolniki s sladkorno boleznijo zaradi parodontoze trpijo dvakratno. Na Univerzi v Buffalu so preiskali 168 bolnikov in ugotovili, da so imeli tisti s parodontozo veliko več težav pri nadzoru sladkorja v krvi. “Diabetiku z infekcijo se lahko poviša raven sladkorja v krvi, saj je insulin takrat manj učinkovit, ” pravi Perry R. Klokkewold z Zobozdravstvene šole UCLA. “Bolezen dlesni pa najbrž ne vpliva na sam nastanek sladkorne bolezni, ” ugotavlja Klokkewold. “Področje raziskav je razmeroma novo, prepričani pa smo, da parodontoza zdravstveno stanje bolnika prav gotovo poslabša, ” dodaja Christopher Saudek, strokovnjak za sladkorno bolezen na Univerzi John Hopkins v Marylandu. “Ljudje z diabetesom bi morali posebno skrbno paziti na zdravje svojih dlesni. ” Če imate parodontozo in če se v vašem družinskem deblu pogo-sto pojavlja sladkorna bolezen, ne odlašajte: takoj preverite stanje svojega krvnega sladkorja.

Čir na želodcu

“Področje je še nekoliko neraziskano, a vendar: obstajajo dokazi, da bakterija Helicobater pylori, ki lahko povzroči nastanek čira na želodcu, stanuje v zobnih oblogah, ” pravi Sherie Dowsett z Univerzitetne zobozdravstvene šole v Indiani. Skupaj s kolegi so pri kar 242 izbranih bolnikih s čirom našli tudi bakterijo v ustih. Ko se bo Helicobater Pylori naveličala vaše ustne votline, jo lahko mahne niže, do vašega želodca. Tam bo zadovoljno vrtala luknjice v nežno tkivo, vi pa se boste ob tem zvijali od bolečin.

Pljučnica

Z vsakim vdihom v pljuča potegnemo en roj bakterij, med katerimi se skrivata tudi Chlamydia pneumoniae in Pseudomonas aeruginosa. Imen si najbrž ne boste zapomnili, tega pa le ne pozabite: vsiljivki sta glavni povzročiteljici pljučnih bolezni. Odkod sta se priplazili v pljuča, vam je najbrž že jasno – naravnost iz kamene utrdbe okoli vaših zob. Imunski sistem navadno s takimi okupatorji zlahka opravi, če pa ste bolj “švoh” - recimo po bolezni ali opera-ciji, bo poraz neizogiben. Bakteriji bosta okužili pljuča in povzročili pljučnico. Infekcija vsako leto spravi v grob približno 83. 000 ljudi, zato ukrepajte, dokler še lahko.

Pred katerimkoli načrtovanim posegom naj vam torej zobozdravnik temeljito očisti obloge. Vi pa enkrat za spremembo obrnite igro in pridigajte svojim staršem, naj si redno umivajo zobe in obiskujejo zobozdravnika – oni lahko pljučnico staknejo še veliko prej kot vi.

Mateja Jordan

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ