Slovenci in izgorelost na delovnem mestu

11. 6. 2011
Deli
Slovenci in izgorelost na delovnem mestu

Prek internetnega panela Marketagent.com, ki ima že več kot osem tisoč registriranih članov, je bila izvedena internetna raziskava o izgorelosti na delovnem mestu.

V raziskavi je sodelovalo 523 aktivnih uporabnikov interneta med 20. in 59. letom. Zanimalo nas je, ali Slovenci opravljamo nadure, ali nas delo, ki ga opravljamo, veseli, kakšno pomembnost pripisujemo delu, ali smo pod stresom na delovnem mestu, kako se poskušamo izogniti izgorelosti in podobno. Več kot tretjina anketiranih v povprečnem mesecu ne opravi nobene nadure, nekaj več kot četrtina anketiranih v mesecu 'pridela' do deset nadur, 22 % od 11 do 20 nadur, 16 % pa jih na delovnem mestu na mesec opravi več kot 20 nadur. V povprečju moški pri svojem delu opravijo 13 nadur na mesec, ženske pa naduro manj. Starostno gledano največ nadur v povprečju na mesec opravijo osebe, stare od 30 do 39 let, ki naredijo v povprečju 15 nadur na mesec, najmanj pa osebe, stare od 20 do 29 let, ki v povprečju svojemu delovniku dodajo devet nadur na mesec.

Rezultati raziskave kažejo, da smo Slovenci zadovoljni z delom, ki ga opravljamo. Mag. Jerneja Svenšek, vodja prodaje in marketinga v podjetju, pravi, da 46 % anketiranih delo, ki ga opravljajo, veseli, 19 % pa je delo v zelo veliko veselje. Več kot polovica (57 %) anketiranih svojemu delu tudi pripisuje visoko oziroma zelo visoko pomembnost. Višjo pomembnost svojemu poklicnemu življenju pripisujejo mlajši, med katerimi 68 % mladih med 20. in 29. letom svojemu delu pripisuje visoko oziroma zelo visoko pomembnost, takšnih starejših med 50. in 59. letom pa je le 49 %. 40 % anketiranih je pri svojem delu občasno izpostavljenih stresu, skoraj tretjina je pod stresom pogosto, deset odstotkov pa je pod stresom skoraj vedno, dodaja mag. Svenškova. Med tistimi, ki so skoraj vedno pod stresom, je nekaj več žensk (12 %) kot moških (8 %).

Rezultati kažejo, da večina Slovencev tudi pozna izraz 'burn out' oziroma izgorelost, 22 % pa jih tega izraza še ni slišalo. 60 % anketiranih pozna vsaj eno ali več oseb, ki so že doživele katero izmed oblik izgorelosti. Raziskava je ugotavljala tudi, kako se Slovenci poskušamo izogniti pojavu izgorelosti. Najpogostejši način izogibanja izgorelosti je preživljanje dopusta oziroma počitnic (65 %). Da bi se izognili izgorelosti, se Slovenci ukvarjamo s hobiji (48 %) ali športom (47 %), imamo intenzivne stike s prijatelji ali družino (40 %) ali pa si vzamemo zavestne odmore na delovnem mestu (40 %). Zanimive so tudi nekatere razlike med spoloma glede tega, kako se izogibamo izgorelosti.

Moški se v večji meri ukvarjajo s hobiji (moški: 55 %; ženske: 40 %) ali športom (moški: 54 %; ženske: 40 %), ženskam pa bolj ustrezajo dopust oziroma počitnice (ženske: 68 %; moški: 62 %), intenzivni stiki s prijatelji, družino (ženske: 44 %; moški: 38 %) ter pogovor s prijatelji in družino o svoji stresni situaciji (ženske: 39 %; moški: 35 %).

 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"