Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, ki povzroča številne omejitve in izrazito poslabša kakovost življenja bolnikov, močno pa vpliva tudi na njihove svojce in ima zelo slabo prognozo. V petih letih od diagnoze srčnega popuščanja umre približno polovica bolnikov. O srčnem popuščanju smo se pogovarjali z doc. dr. Borutom Jugom, dr. med.
O popuščanju srca se govori šele zadnjih nekaj let. Kako to?
doc. dr. Borut Jug: Bolezni nismo prezrli, z njo se ukvarjamo že vrsto desetletij. Res pa je, da s tem, ko se akutne bolezni zdravijo čedalje boljše in čedalje več bolnikov preživi do te faze, da razvije srčno popuščanje, tega zaznavamo čedalje več. To je en faktor, drugi je staranje populacije. Čedalje več je starejših, čedalje več takih bolezni se odkrije. Tretja stvar pa je ta, da je včasih veljalo, da mora vsakomur z leti srce malo pešati. Izkazalo se je, da to ne drži.
Gre za določene dejavnike, ki srce okvarijo, in srce več ne more črpati. Zaradi nesposobnosti črpanja človek ne zmore več tistih aktivnosti kot prej, ne more prečrpati vode, začne odtekati in na dolgi rok je vse bolj zatečen. Včasih so temu rekli vodenica, ki je skrajna oblika srčnega popuščanja, ki pa jo na srečo danes vidimo bolj redko. Vsekakor pa želimo ukrepati prej, ker je to zelo pogosta zadeva in imamo na voljo tudi veliko opcij zdravljenja. Še vedno ima bolezen slabo prognozo, vseh bolnikov ne moremo pozdraviti, lahko pa obvladamo simptome, podaljšamo preživetje, zmanjšamo težave, ki jih imajo posamezniki, in pomagamo.
Gre za bolezen, ki po navadi spremlja neko drugo bolezen?
doc. dr. Borut Jug: Gre za sindrom, praviloma pride do nečesa – srce okvari infarkt ali visok pritisk – in potem v končni fazi lahko privede do srčnega popuščanja, ker so bile te bolezni takrat zdravljene in je posameznik lahko preživel, niso pa bile povsem odpravljene posledice, zato srce začne pešati. V primeru infarkta ta okvari delovanje srca, srce ne more več črpati in zaradi tega nastane srčno popuščanje.
Je popuščanje srca tudi spremljevalec starosti?
doc. dr. Borut Jug: Veliko tega je v starosti, so pa določene bolezni, ki lahko pripeljejo do srčnega popuščanja v mlajših letih. To so zlasti vnetje osrčnika, pa tudi ob zelo redki bolezni, ki jo zaznavamo ob nosečnosti.
Se bolezen pojavi ob večjih bremenitvah telesa?
doc. dr. Borut Jug: Vsi dejavniki, ki kvarijo srce, lahko pripeljejo do srčnega popuščanja.
Kateri znaki so kazalniki popuščanja srca?
doc. dr. Borut Jug: Vodilna težava je težka sapa, najprej med naporom, potem med vse manjšim naporom in na koncu v mirovanju. Druga je otekanje, najprej v nogah, nato noge čedalje bolj natekajo in pozneje še trebuh, če ne ukrepamo. Če pa ukrepamo, obstajajo oblike zdravljenja. Lahko predpišemo odvajala za vodo in teh težav potem ni več toliko.
Z zdravili, ki krepijo delovanje srca, je teh težav vse manj oziroma se ne pojavijo v takšni obliki. Res pa je, da so posamezniki ogroženi zaradi motenj ritma, se pravi nenadne srčne smrti ali dolgoročne odpovedi črpanja srca.
Je dejavnik tveganja naš način življenja, vključno s stresom?
doc. dr. Borut Jug: Stres je dejavnik tveganja. Naš problem je, da ne znamo definirati stresa in ne rečemo: "Aha, ta stres je takšen, ta stres takšen ..."
Mar ni težko ločiti stresa od našega načina življenja?
doc. dr. Borut Jug: Ne moremo, naš način življenja je povezan s stresom.
Kako lahko bližnji pomagajo človeku s srčnim popuščanjem oziroma obstaja tudi preventiva?
doc. dr. Borut Jug: Preventiva je zelo pomembna, se pravi, da lahko poskušamo bolezen preprečiti tako, da se izogibamo vsemu tistemu, kar škodi srcu, in smo telesno aktivni, ne kadimo, skratka skrbimo za zdrav življenjski slog. In tudi pravočasno zdravimo vse te dejavnike, ki se jih ne da odstraniti, smo pozorni na simptome, ki napredujejo in se razvijajo, sodelujemo z zdravnikom.
Preventiva je tudi pravočasno odkritje in jemanje zdravil. Zdravil je veliko, obstaja jih pet skupin, kar je za posameznika, ki ima že od prej veliko zdravil, zdaj tega še več, ampak je to tisto, kar drži srce pokonci.
Je res potrebnih toliko zdravil?
doc. dr. Borut Jug: Na žalost ali pa na srečo.
Kaj še razen zdravil pripomore k olajšanju bolezni?
doc. dr. Borut Jug: Presaditev srca in spodbujevalniki.
Še vedno menimo, da mora naše srce vse prenesti?
doc. dr. Borut Jug: To je močen predsodek. Srce utripne 60- do 100-krat na minuto, imamo pa ga za samoumevno. Tudi z življenjskim slogom, kakršen koli velja v zahodnih družbah, mu ne pomagamo. Včasih smo živeli le bolj mirno, pa tudi drugačna prehrana je bila ter več fizične aktivnosti.
Za srce
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je v sodelovanju s sekcijo za srčno popuščanje Združenja kardiologov Slovenije pripravilo poseben program ozaveščanja o dejavnikih tveganja in vzrokih za nastanek in napredovanje srčnega popuščanja. Ustanovili so klub bolnikov in njihovih svojcev www.zasrce.si.
V klubu si bodo lahko člani z izmenjavo osebnih izkušenj in spoznanj lajšali sobivanje. Lahko bodo pridobili tudi strokovno pomoč zdravnikov, ki se ukvarjajo s srčnim popuščanjem, pa tudi nasvete medicinskih sester s področja zdravstvene nege.
Tekst: Suzana Golubov; iz revije Lisa
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
