10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Študentje s celiakijo skorajda nimajo izbire v restavracijah

Študentje s celiakijo skorajda nimajo izbire v restavracijah (foto: Shutterstock) Shutterstock
1. 11. 2017 Vir: liza.aktivni.si

V tokratnem primerjalnem ocenjevanju so strokovnjaki MIPOR-ja v treh slovenskih mestih, kjer je veliko študentske populacije, obiskali devet gostinskih obratov, ki ponujajo študentska kosila na bone.

Preverili in ocenili so, na kakšen način imajo na prodajnih mestih označen gluten in druge alergene, ali je osebje poučeno o glutenu in ali poskrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije z alergenom. Že majhna napaka lahko namreč povzroči, da bolnik zaužije toliko glutena, ki lahko povzroči hudo reakcijo in okvaro tankega črevesja.

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti za gluten. Je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Z njo se sooča približno 1 % prebivalstva. Zdravila za to bolezen ni, zato se morajo bolniki držati stroge diete brez glutena. Primerjalno ocenjevanje ponudbe in označevanja brezglutenskih menijev na študentske bone je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si. Medije prosimo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja tj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

”V vseh devetih gostinskih obratih so nam ponudili brezglutenski obrok, četudi na jedilniku ni bil posebej naveden. Velja pa poudariti, da vsi obiskani gostinski obrati pripravljajo brezglutenske jedi v isti kuhinji kot druge jedi, zato ne morejo zagotoviti, da pri njihovi pripravi ni prišlo do navzkrižne kontaminacije. Večinoma so nas na to tudi opozorili,” je poudarila Nika Kremić in dodala: ”Le en gostinski obrat je bil ocenjen zelo dobro, vsi preostali pa slabše, kar dva sta zaradi pomanjkljivih informacij na prodajnem mestu dobila skupno oceno pomanjkljivo.”

V dveh obratih seznam le na zahtevo, znanje osebja pogosto pomanjkljivo. Skladno z zakonodajo imajo potrošniki, ki so alergični ali preobčutljivi za neko snov, pravico do podrobnih informacij o prisotnosti teh snovi v živilih, saj je lahko v nasprotnem primeru ogroženo njihovo zdravje. V skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 in Uredbo o izvajanju te uredbe št. 6/2014 morajo biti v obratih javne prehrane (tudi v gostinskih obratih) alergeni označeni na dobro vidnem mestu, zlahka vidni in jasno čitljivi, navedeni na vsaj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba (npr. jedilni list, pano, zaslon …).

Pri oceni prodajnega mesta so se najprej osredotočili na mesto navedbe alergenov na prodajnem mestu v gostinskem obratu. Večina obiskanih gostinskih obratov je imela seznam alergenov naveden na začetku glavnega menija. Pri posameznih jedeh so bili alergeni v njih označeni s številkami, črkami ali opisno. V dveh obratih pa so dobili seznam šele na zahtevo, ker je seveda neustrezno. Čeprav je večina obratov imela seznam alergenov na glavnem meniju, pa so jih pogosto pozabili označiti še pri dnevni ponudbi jedi in ponudbi za študente.

Prav tako so nekateri pozabili označiti alergene v pijačah. ”Pri jedeh, ki vsebujejo žita, v nobenem od obiskanih obratov ni bilo navedeno, za katero vrsto žita gre (npr. za pšenico, rž, ječmen …). Večinoma je bilo označeno le, da jed vsebuje gluten. Tudi pri jedeh, ki vsebujejo oreške, ni bilo navedeno, kateri orešček jed vsebuje. Ni namreč nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov,” je še izpostavila Nika Kremić in dodala: ”Poleg pisnih informacij o alergenih v gostinskih obratih sta nas zanimala tudi znanje zaposlenega osebja in način dela oz. preprečevanje navzkrižne kontaminacije z glutenom. Zaposleno osebje je bilo pogosto dobro seznanjeno z brezglutensko ponudbo, saj so vedeli, kaj smejo ponuditi. Povedali so nam tudi, kako jed pripravijo, in nas opozorili na možnost navzkrižne kontaminacije z alergenom v kuhinji.”

Foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri