10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Študija pokazala, kako lahko stres škodi srcu

Študija pokazala, kako lahko stres škodi srcu (foto: Profimedia) Profimedia
13. 1. 2017

Znanstveniki našli biološko razlago za povezavo med stresom in boleznimi srca - več tveganja imajo ljudje z zelo dejavno amigdalo, delom možganov, ki sodeluje pri obdelavi stresa.

V študiji, objavljeni v medicinski publikaciji Lancet, so razkrili, da imajo ljudje z zelo dejavno amigdalo, večje tveganje za bolezni srca in srčno kap.

Amigdala je del možganov v obliki mandlja poleg hipokampusa, za katerega velja, da upravljal s čustvi, strahom, tesnobo, užitkom in stresom.

Po navedbah ekipe znanstvenikov je zelo dejavna amigdala povezana s povečano aktivnostjo kostnega mozga in vnetjem arterij, in to bi lahko pojasnilo večje tveganje za bolezni srca in kap, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Podatki znanstvenikov pod vodstvom Ahmeda Tawakola iz splošne bolnišnice v ameriškem Massachusettsu nakazujejo, da bi lahko amigdala, ki je zelo pod stresom, pošiljala signale kostnemu mozgu, da ta proizvaja več levkocitov, kar bi lahko posledično povzročalo oženje arterij in vnetje, kar vodi v srčno-žilne bolezni.

Ta morebitna povezava po ocenah Tawakola kaže, da bi lahko zmanjšanje stresa prineslo koristi, ki presegajo zgolj občutek boljšega psihološkega počutja.

Kako so prišli do povezave

V študiji so znanstveniki preučili posnetke PET in CT možganov, kostnega mozga in dejavnosti vranice, kot tudi vnetje arterij 293 bolnikov. Bolnike so v povprečju spremljali 3,7 leta, v tem obdobju pa jih je 22 utrpelo "srčno-žilni dogodek", to je srčni napad, odpoved srca, kap ali zožitev arterij, so navedli znanstveniki.

"Tisti z večjo dejavnostjo amigdale so imeli večje tveganje za posledično srčno-žilno bolezen, težave pa so razvili prej kot tisti z nižjo dejavnostjo," so dodali.

V okviru študije so izvedli še ločeno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 bolnikov z zgodovino posttravmatske stresne motnje. "Tisti, ki so poročali o najvišjih ravneh stresa, so imeli najvišje ravni dejavnosti amigdale in več znakov vnetja v krvi in na stenah arterij," je še ugotovila ekipa znanstvenikov.

Kot dodaja AFP, je že leta 2014 objavljena študija pokazala, da lahko kroničen stres povzroči preveliko proizvodnjo levkocitov, ki se nalepijo na stene arterij ter omejijo pretok krvi in povečajo tvorjenje strdkov, kar vodi v večje tveganje za srčne napade oz. kapi.

Vir: STA

Preberite še: 10 znakov, da vaše telo proizvaja preveč kortizola

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri