Sedem težav s črpalko, ki so lahko usodne. Srce je ura, ki nepretrgoma bije od trenutka, ko se rodimo, pa do takrat, ko se zaradi tega ali onega razloga ustavi. Ker vam želimo miren spanec, in ne prezgodnjega srečanja z matildo, vas opozarjamo na spodnje nevšečnosti.
Ateroskleroza
Pod notranjo plastjo arterijske stene se kopiči maščobna snov – nastaja aterosklerotična zadebelitev (leha ali aterom). Vzporedno z rastjo lehe se zunanja stena prizadetega mesta arterije boči, njen lumen pa oži. Zaradi odlaganja kalcija postanejo lehe krhke in lahko na površini erodirajo ali počijo. V pretrgan aterom lahko vdre kri in ga še poveča, s tem pa lumen žile še bolj zoži. Posledica? Srčna mišica lahko ostane brez hrane (kisika).
Krč oz. spazem žile
Iz neznanih razlogov se lahko stena arterije, ki prehranjuje srce, začasno skrči. S tem se prekini pretok krvi skoznjo in srčna mišica ostane brez kisika in hranil. Spazem lahko nastane tako v arterijah z minimalnimi kot tudi v tistih z velikimi aterosklerotičnimi spremembami.
Krvni strdek
Ateroskerotične lehe se posebej rade tvorijo na razcepiščih arterij. Ko zaradi nabiranja kalcija postanejo tako krhke, da počijo, se iz pretrgane lehe izlije mastna vsebina in sproži nastanek krvnega strdka. Ta dodatno zoži arterijo ali jo celo zamaši ali pa se odtrga in ga kri odnese s seboj na drugo mesto, kjer povzroči zaporo (embolija). Rezultat takega dogajanja v žili, ki prehranjuje srce, je srčni infarkt.
Srčno popuščanje
Količina krvi, ki jo srce prečrpa v minuti, ne zadošča za zadovoljitev normalnih telesnih potreb po kisiku in hranilih. Srčno popuščanje lahko povzroči vsaka bolezen, ki prizadene srce in ovira obtok, še najbolj pa bolezen koronarnih arterij, ki poslabša prekrvitev srčne mišice in lahko povzroči srčni infarkt. Ker srce ne more pognati dovolj krvi po telesu, ta zastaja v žilah in iz njih izstopa, kar se kaže v obliki nabiranja tekočine v tkivih in organih: pljučih, jetrih, podkožju . .
Motnje ritma
Normalna frekvenca srca znaša v mirovanju od 60 do 100 utripov na minuto. O motnjah srčnega ritma ali aritmijah pa govorimo, kadar srce bije neprimerno hitro ali počasi. Nenormalen ritem je lahko reden ali nereden. Najpogostejši vzroki aritmij so bolezni srca, zlasti arterij, ki ga prehranjujejo. Če motnje ritma niso nezdravljene, lahko okrnijo črpalno sposobnost srca.
Puščanje zaklopke
Prebolela bakterijska okužba, srčni infarkt ali dedni in drugi dejavniki so lahko krivi, da zaklopka med levim preddvorom in levim prekatom ne tesni popolnoma. Ko levi prekat črpa kri iz srca v aorto, nekaj krvi steče nazaj v levi preddvor, kjer poveča prostornino in tlak. Posledično se zviša tlak v žilah, ki vodijo iz pljuč v srce, kar se kaže z zastajanjem tekočine v pljučih. Sledi začaran krog kompenzacijskih mehanizmov, ki končno pripeljejo do srčnega popuščanja.
Visok krvni tlak
Visok krvni tlak ali hipertenzija je tih ubijalec, ki običajno ne povzroča simptomov, povečuje pa tveganje za bolezni, kot so možganska kap, anevrizma, srčno popuščanje, srčni infarkt in ledvična odpoved. Ljudje s prirojenim nagnjenjem k visokemu tlaku naj se izogibajo dejavnikom, ki višajo krvni tlak (debelost, veliko sedenja, stres, kajenje, čezmerno uživanje alkohola ali slane hrane).
foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
