Stres je lahko tudi koristen

16. 4. 2011
Deli

Stres je del našega življenja, pa če tako hočemo ali ne. Njegova intenzivnost niha od človeka do človeka in spreminja se, kadar se v naših osebnih ali profesionalnih življenjih pride do nenadnih sprememb. Vsakdo se odzove po svoje, četudi se znajde v enaki situaciji, in obstajajo ljudje, ki lahko tegobe stresa izkoristijo sebi v prid, spet drugi postanejo popolnoma invalidni, nesposobni opraviti karkoli koristnega

Pomembno je torej poudariti, da odziva na stres ne spodbudijo razni dejavniki, ampak predvsem naša sposobnost soočenja z njimi. In naj se zdi še tako čudno, stres je lahko precej koristen. Naj vas rahlo podučimo o tem.

Koristi stresa

In takoj vam tudi povemo, da razmerje med stresom in boleznijo ni linearno. Stres nedvomno vpliva na vaše zdravje, saj popolnoma spremeni vaše vedenje, res pa je tudi, da se ga da obvladati, seveda če si to želite. Skrivnost tiči v čim večjem zmanjšanju obsojanja učinkov stresa in v učenju tega, kako jih uporabiti za motiviranje in izpolnitev določenih ciljev ali načrtov. Virov je veliko. In odločitev popolnoma vaša.

Stres motivira

Kot smo že omenili, stres ne izvira le iz trenutnega položaja, v katerem ste, ali iz raznih virov, ki so vam na razpolago, ampak tudi iz povezave med njimi in vašim načinom njihovega dojemanja. To pomeni, da gre za vašo predstavo o tem, da vam določene situacije ne bo uspelo obvladati. In nenehen stik s tem pritiskom in posledično občutkom nezmožnosti je tisto, kar vaš organizem postavi na ranljiva tla. Kaj je torej rešitev za vaše življenje? Kaj vas bo pripeljalo do tega, da se boste nehali pritoževati nad lastno usodo?

Odgovor se skriva v vaši sposobnosti obvladovanja stresnih situacij. Vaš način razmišljanja o težavah je tisti, ki najbolj vpliva na vaše čustvene reakcije in splošno vedenje. Če ste sposobni obvladovati intenzivnost vsakodnevnega pritiska, potem ste na dobri poti, saj vam bo ostalo več energije za uspešno opravljanje vaših nalog.

Najprej pa se morate naučiti preusmeriti vse negativne tokove in stresne vplive v nekaj pozitivnega, kar bo vam koristilo. In izogibati se morate situacij, ki vam ne dajejo dovolj varnosti in občutka, da ste jih zmožni obvladati. Med vsem tem lahko razberete med znaki različnih vrst stresa: dober stres je tisti, ki vam da adrenalin in energijo, da laže postorite, kar pač morate, slab stres pa je tisti, ki je oster (pojavi se od nikoder) ali kroničen (v človeka se pritihotapi bolj potuhnjeno). Že takoj lahko torej uvidite, da je stres pomemben motivator, ki vas vzpodbudi pri premagovanju življenjskih ovir.

In če pogledate recimo starejše ljudi, lahko takoj opazite, da nekateri (predvsem tisti, ki ne delajo več in se ne ukvarjajo več s stvarmi, ki so pri njih povzročale določeno stopnjo stresa) ne najdejo več motivacije, ki bi jih gnala naprej.

Določena količina dobrega stresa v življenju je torej pomembna za storilnost in lastno zadovoljstvo. Zatorej spoznajte svoje meje vzdržljivosti, dobro načrtujte svoj čas in stres vas nikoli ne bo mogel ujeti nepripravljene. Ohranite zdravo raven svoje motivacije in energije.

Obvladovanje težav

Reakcija na stres je največkrat odvisna od tega, kako se mu zoperstavimo, pa naj bo to s psihičnega ali fizičnega vidika. V vsakodnevnem življenju, pri delu ali doma z družino, se srečujemo z nenadnimi situacijami, ki presegajo naše zmožnosti. Morali boste popolnoma prenoviti svoje mišljenje in za to boste morali nekaj narediti. Pomembna je identifikacija vseh samodejno pojavljajočih se negativnih idej, ki jih je treba zamenjati z racionalnimi nadomestki. Ti morajo biti vzajemni z drugimi čustvi, ki dajejo pomen istemu dogodku. Zapleteno?

Do te prenove boste najlaže prišli tako, da jo boste kombinirali še z drugimi tehnikami, na primer z raznimi oblikami sproščanja. Znano je, da se z njimi lahko učinkovito spopadamo s stresom, ga obvladujemo in tudi preprečujemo.

Mislite čiste misli

Strah pred določenimi situacijami lahko preprečite s tehnikami kognitivne intervencije. Z njimi zamenjate pretok stresa s pozitivnim mišljenjem in zanesljivimi, dobronamernimi občutki, ki jih nosite v spominu. To obujanje včasih povzroča prav omamno počutje.

Namesto da se pritožujete nad dolgimi kolonami na cesti – “Spet ista pesem . . dovolj imam tega . . zamudil bom zaradi te ženske pred mano, ki vozi, kot bi jo nekam tiščalo” – si raje recite: “Bom pač zamudil 15 minut . . ” ali pa “Tale ženska pred mano pa ni slaba . . ” (če je to tista, ki pred vami leze po polžje). Rešitev je v tem, da v sebi sprožite notranji dialog, v katerem prevladajo pozitivne čiste misli: “V tej situaciji sem se znašel že tolikokrat, zato ni razloga za nevrozo. ”

Ne dramatizirajte

Prav tako pomembna tehnika, ki vam lahko pomaga pri zmanjšanju intenzivnosti stresa, je, da se poskušate postaviti v kožo drugih ljudi. To, kar se vam zdi, da je šlo narobe, je verjetno za zunanje opazovalce le nepomemben detajl. Ne dramatizirajte torej preveč ob vsaki težavi, na katero naletite, in zavzemite pozitivno držo.

Če je kaj šlo narobe, še ne pomeni, da ste popolnoma nesposobni in da je napaka vedno le vaša. Veliko stvari se da predvideti in se jih da nadzorovati. In v prihodnje si raje zapomnite, kaj je tokrat šlo narobe, in nato poiščite najboljšo možno rešitev.

Mirno . . Mirno . .

V stresnih obdobjih se skušajte čez dan čim večkrat sprostiti. To vam bo pomagalo zmanjšati napetost v mišicah in druge simptome pretiranega razburjenja. Dvignite se nad pereče situacije tako, da jim ne posvečate pozornosti, ki jo zahtevajo od vas. Počasi poskrbite zato, da se bodo vaše strategije začele udejanjati. Za primer vzemite svoje delovno okolje: ko delate s polno paro, si ne privoščite soočenja s stresom.

Govorite s sodelavci in s tem znižajte pritisk, ki vas tišči navzdol. Če se je iz vaše pisarne lep razgled, pustite za trenutek delo in se malo zazrite skozi okno. Na kosilo odidite v mirno restavracijo in uživajte v najljubši hrani. Videli boste, da se boste vrnili na delo bolj osredotočeni na nalogo, ki vas čaka. In ne bo vas več spravljala ob pamet.

Zavedajte se, da si morate čez dan večkrat privoščiti nekaj trenutkov sprostitve, če želite preprečiti povečanje stresa. In s treningom sproščanja se boste kmalu naučili, kako se izogniti posa-meznim stresnim situacijam.

Da pa boste to dosegli, morate najprej razumeti, kateri deli vašega telesa so najbolj napeti in jih nato poizkusiti sprostiti s katero od primernih tehnik sproščanja – posamezne mišične skupine najprej stiskate in nato sproščate.

Konec dober, vse dobro

Mogoče smo vam skozi to branje pokazali, da se v stresu skriva tudi kaj pozitivnega, in ne samo nenehni glavoboli, nespečnost, pretirana živčnost, ki jo iz službe s seboj večkrat prinesete tudi domov. Prav tu je zelo pomembno znati potegniti ločnico med zasebnim življenjem in službo, čeprav je največkrat težko in vsi vaši še tako dobri nameni padejo v vodo (četudi ste se na poti iz službe domov vsaj desetkrat ugriznili v ustnico in prišli domov popolnoma mirni).

Včasih je dovolj le iskrica negodovanja partnerja in že sta si v laseh. Hej, nemara bo poslej bolje in se boste o stresu laže pogovarjali ter drug drugemu olajšali življenje v tem težavnem svetu (upam, da mi bo moja danes zmasirala podplate, res, sicer se bom vedel stresno kot hudič).

Tomaž Kotnik