Zadrogirana nacija

8. 11. 2013 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Zadrogirana nacija (foto: shutterstock)
shutterstock

Vse bolj se mi dozdeva, da nekdo drogira tole našo nacijo, da bi držal dva milijona ljudi v strahu, apatiji in ponižnosti, brez volje lastnega razmišljanja. Kako sem prišla do tega sklepa?

Srečala sem dobro prijateljico, ki se ji je v zadnjih šestih mesecih svet postavil na glavo, vse je šlo narobe. Prej znani in organizirani svet se ji je razpadel in na vseh področjih so se ji dogajale predvsem neprijetne spremembe. Vendar je borka in je v zelo kratkem času postavila stvari na svoje mesto, kar je terjalo seveda velik stres in njen organizem je na to odreagiral z izpuščaji. Pa je šla k zdravniku, da pokaže svojo rdečo lisasto kožo, ter med drugim pove, da ne spi dovolj. Ob tem ni povedala, da ne spi zato, ker si ponoči, ko otroci zaspijo, vzame čas zase in kreativno izdeluje zanimive izdelke. Zdravnik je slišal zgolj 'ne spi' in ji predpisal tablete za spanje. Nato je dobila še recepte za tablete proti tesnobi in še težke antidepresive za povrhu!

Skratka, mojo prijateljico želijo zadrogirati in ji ne pustiti, da uravna lastno življenje skozi boj in tudi bolečino, temveč so jo želeli prisiliti, da umetno, prek farmacevtskih in seveda dragih drog postane nekdo drug. Enkrat je res vzela eno tableto za spanje in se je zgrozila, kaj je to naredilo organizmu in njej, ker dva dni ni vedela, kje je, kdo je in zakaj je.

Na tem mestu ne bom na dolgo razpravljala o tem, kako mastno služi celotna farmacevtska združba in da imajo verjetno dohtarji navodilo, da morajo za vsako zadevo predpisati določeno drogo. Namenoma ne uporabljam besede 'zdravilo', ker po prebranih navodilih za uporabo vseh teh predpisanih drog sva skupaj ugotovili, da povsod piše, da 'lahko povzroči odvisnost'! Se pravi, da je narod legitimno drogiran prek zdravnikov, če se le držijo predpisanega odmerka. Pa imamo zombije, samo ne takšne, kot jih je poimenoval neki politik pred nekaj meseci.

Zgrožena sem, ko se vse pogosteje srečujem s posamezniki, ki najprej povedo, da imajo te in druge težave in da so na antidepresivih že nekaj časa. Ko malce bolj vrtam vanje, če jim tablete in droga pomagajo pri odpravljanju problemov, me malce čudno pogledajo in povedo, da jih res manj boli. Problem seveda ostane. Da se razumemo: nič nimam proti ljudem, ki dejansko zbolijo za depresijo, in verjamem, da je to hudimano zahtevna bolezen, ki jo je verjetno najlažje zdraviti z drogami. Obenem pa tudi verjamem, da je treba v stiski poiskati pomoč, si priznati, da imamo težke probleme, in tudi s strokovno pomočjo počasi napredovati do rešitve. Pri tem lahko pomagajo tudi prijatelji in tisti, ki jim zaupamo.

A kaj, ko se mi zdi, da recept za droge dobijo tudi zdravi ljudje, ki se jim je samo malo porušil imunski sistem, ki so se preutrudili, ko so tiščali meje svoje delovne sposobnosti čez rob, potem pa se je telo uprlo s takšnimi in drugačnimi signali. Greš k zdravniku zaradi recimo zatečenih bezgavk, odideš pa z receptom za antidepresiv, kar ugotoviš šele v lekarni, ko ti lekarniško osebje prijazno razloži, kako uporabljati predpisano drogo. To je bil namreč resnični primer moje dobre znanke, ki je skoraj dol padla, ko je videla, kaj so ji predpisali, saj je znana po tem, da ima ogromno energije in je ne moreš ustaviti v njenem optimizmu in volji, ki jo ima do življenja. Recept je kar tam v lekarni ogorčeno scefrala na majhne koščke.

Ko se bolj pogovarjam, ugotavljam, da so bili v ožjem krogu petih ljudi štirje na antidepresivih in drogah proti tesnobi! Ena odrasla oseba je trpela, ker je imela težave z očetom, druga je bila žalostna, ker je bivši fant ni želel nazaj, tretja je bila nesrečna v službi ter je imela še tečnega moža doma, četrta pa je bila lezbijka, a si tega ni upala priznati uradno. Evo, to je vsakodnevni nabor življenjskih izzivov, ki jim ljudje podležejo in se drogirajo z legalnimi in predpisanimi medikamenti.

Ko človek jemlje antidepresive in tablete proti tesnobi in za spanje, le podaljšuje procese čustvene ozdravitve, pri reševanju težave ti ne pomagajo kaj dosti. Ljudje ne znamo več nositi bolečine in se zatekamo v omamo. Vedeti je treba, da NE obstaja tableta proti življenju. Zato se spravite v pogon, v borbo in v soočenje s težavami. Verjamem, da se bodo hitreje umaknile in zmanjšale svojo moč, ko se boste z njimi borili pri zdravi zavesti in brez omamljenega uma! Pogumno.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na družabnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord