Zdravilne rastline: Predstavljamo vam nekaj najpogostejših naravnih orožij

Malo človek le lahko potrpi, kajne? Je tudi vam nerodno hoditi k zdravniku za prav vsako malenkost? Navsezadnje smo stalno v stiski s časom in vse večkrat slišimo opozorila o škodljivosti prepogoste in čezmerne uporabe zdravil, ki v Sloveniji na žalost še narašča.

A ko vam v glavi odzvanja kot sredi 19. stoletja v Kropi in vlečete noge že slab meter za sabo, bi prodali tudi hišnega ljubljenčka za koristen nasvet in nekaj, kar bi omililo vaše muke.

Zelena magija

Vse več zdravilnih učinkovin odkrivajo znanstveniki kar v naravi sami. No, zdravilno moč zelišč so poznale že teta Pehta in naše prababice, s sodobnimi raziskavami pa so podrobno analizirali učinkovine, njihovo delovanje in vpliv na organizem.

Čaji, mazila ter razne tablete, kapljice in toniki, ki vsebujejo izvlečke rastlin, niso zato v lekarnah nobena redkost, še posebno bogato pa so z njimi založene biotrgovine. Morda se vam bo naenkrat zazdelo, da res nujno potrebujete še energijsko majico ali »magični« kozarec, toda ostanimo raje tam, kjer smo začeli - pri rožicah.

Zimzelen zdravi raka na modih

Raziskovalci so v zadnjih letih odkrili učinkovine pri številnih zdravilnih rastlinah.

• V lubju pacifiške tise so našli snov taxol, ki je med drugim tudi legendarno sredstvo proti raku.
• Iz narave izvirata tudi etopozid in vinblastin, učinkoviti sredstvi proti raku na modih, ki so ju odkrili v madagaskarskem zimzelenu.
• Veliko raziskovalcev se ukvarja tudi s smolo indijske bozvelije (Boswellia serrata). Kisline v smoli te rastline zatirajo sintezo levkotriena, ki povzroča vnetja. Levkotrien je udeležen tudi pri revmatičnih obolenjih in pri teh so kisline bozvelije podobno učinkovite kot kortizon, le z manj stranskimi učinki, tako je vsaj pokazala ena od študij na Mannheimski univerzitetni kliniki. Nemški farmakologi domnevajo, da bi bozvelija lahko pomagala tudi proti tumorju na možganih, saj njene kisline, ko prodrejo v možgane, preprečujejo nabiranje vode, ki sicer uničuje zdrave celice.
• V plodovih palme sabal so našli snovi, ki lajšajo težave s prostato, saj blokirajo encim 5-alfa-reduktazo, podobno kot sintetična zdravila za prostato.
• Proti blažjim ali srednje hudim depresijam pomaga šentjanževka, saj spodbudi izločanje hormonov noradrenalina in serotonina ter s tem izboljša razpoloženje. Po enakem mehanizmu učinkujejo tudi klasični antidepresivi.
• V koprivah, južnoafriškem repušu in skorji vrbe pa so odkrili protivnetne snovi.

Pozor, stranski učinki

Seveda imajo tudi naravna zdravila stranske učinke. Seznam nezaželenih posledic je podoben kot na navodilih za uporabo običajnih zdravil: povišan krvni tlak, depresije, motnje ritma srčnega utripa, odpoved ledvic, okvara jeter, nespečnost, driska.

Zdravniki svarijo tudi pred nevarnimi imunskimi reakcijami, posebno pri uporabi izvlečkov slamnika. Farmakologi priporočajo previdnost pri uporabi pripravkov iz omele.

Težave se lahko pojavijo tudi pri hujših ali trdovratnejših boleznih, če uživamo prevelike odmerke oziroma jih jemljemo prepogosto. Veliko zelišč je še vedno spornih, saj je tržišče dobesedno nepregledno. Velikokrat se lahko zatakne tudi pri kakovosti. Kitajske tablete za hujšanje so uničile ledvice okoli stotim Belgijkam. Zeliščna mešanica z Daljnega vzhoda je hudo poškodovala ledvice dvema Britancema, saj je bil v njej tudi zelo strupen podraščec. Zato je najboljše, da izdelke kupujete v lekarni ali specializiranih trgovinah.

Prodajalci pri nas pravijo, da so izdelki, ki jih prodajajo, pod nadzorom, zato so skrbi, da bi vam kaj podtaknili, odveč. Kdor prisega na domače zdravilne rastline, je lahko še toliko bolj gotov.

Rožnate reklamne obljube

Za številna priznana rastlinska zdravila obstajajo resni dokazi o tem, da učinkujejo podobno kot sintetična, vendar z manj stranskimi učinki. Pri lažji tegobi se zato splača najprej poskusiti rastlinski pripravek. Kljub temu ni dobro verjeti vsega, kar nam obljubljajo reklame. Čudeža ne morejo prinesti niti rastlinska zdravila.

Ni zelišča brez tveganja

Podcenjevanje zdravilnih rastlin lahko vodi do napak, ki utegnejo biti celo usodne.

Strup: Previdnost velja pri vseh pripravkih iz Kitajske, saj je nadzor nad zdravilnimi sredstvi tam zelo pomanjkljiv. Pripravki so lahko okuženi s pesticidi, katerih sestavine so hudo strupene.

Nasvet: Ne kupujte izdelkov iz Kitajske, predvsem kadar vsebujejo podraščec (Aristolochia). interakcija: Šentjanževka zmanjšuje koncentracijo v krvi celi vrsti zdravil in veča učinek anti- depresivov (hkrati pa se lahko pojavi več neželenih učinkov).

Nasvet: Kdor mora nujno jemati zdravila, naj le po posvetovanju z zdravnikom uporablja še naravna zdravila.

Alergije: Rastline pogosto vsebujejo snovi, ki lahko povzročijo tudi smrtno nevarne alergične reakcije.

Nasvet: Alergiki morajo biti previdni pri uporabi zelišč, predvsem pri slamniku, omeli, badlju in ginku. Pri prvih znakih alergične reakcije (draženje kože, astma, visoka temperatura) sredstvo opustite in takoj pokličite zdravnika.

Zamenjave: Zelo strupena trobelika je na videz podobna kumini in jo je zlahka zamenjati. Pasja kamilica izzove alergijo stokrat pogosteje kot prava kamilica.

Nasvet: Ne nabirajte zelišč, če jih ne poznate res dobro, temveč jih kupite v preverjenih trgovinah.

Onesnaženje: Če zdravilne rastline izvirajo iz nezanesljivih virov, so lahko tudi nečiste. Pogosto vsebujejo nevarne težke kovine, strupene plesni ali ostanke zdravil.

Nasvet: Rastlinske pripravke kupujte le v lekarnah ali specializiranih trgovinah.

Predstavljamo vam še nekaj najpogostejših naravnih orožij

Šentjanževka (Hypericum perforatum)

Zelišče z rumenimi listi (in rdečkastim oljem) je kar dobro znano in pogosto uporabljano. Pomembni sestavini sta hipericin in hiperforin, ki vplivata na nevrotransmiterje v možganih.

Učinki: Številne študije so pokazale, da pri lažji do srednje hudi obliki depresije dnevni odmerki od 500 do 1050 miligramov izvlečka šentjanževke učinkujejo ravno tako uspešno kot sintetični antidepresivi, vendar imajo precej manj stranskih učinkov.

Nezaželeni učinki: Pri jemanju prevelikih odmerkov lahko postanemo preobčutljivi za svetlobo, zato ljudem s svetlo kožo med zdravljenjem s šentjanževko odsvetujejo sončenje ali obisk solarija. Mogoča je tudi interakcija z zdravili za srce.

Baldrijan (Valeriana officinalis)

Za zdravljenje so ga uporabljali že grški in rimski zdravniki. Sestava in količina učinkovin se lahko precej razlikujeta.

Učinki: Naravno pomirjevalno sredstvo, ki pomaga zaspati ter blaži stres, nemir in občutek tesnobe. Praktični učinek baldrijana pri spalnih motnjah so potrdili tudi s kliničnimi študijami.

Nezaželeni učinki: Večje količine naj bi škodile jetrnim celicam. Pojavijo se lahko glavobol in srčne motnje. Neprijetnost: včasih lahko povzroči nervozo, namesto da bi nas pomiril.

Dejstvo: Baldrijan je učinkovit in v primerjavi z drugimi sredstvi za spanje in pomirjanje manj nevaren.

Kopriva (Urtica dioica)

Trajnica naj bi pomagala pri številnih boleznih. Predvsem dlačice vsebujejo učinkovine, kot so histamin, acetilholin in mravljinčna kislina.

Učinki: Pripravki iz korenin uspešno lajšajo težave s prostato. Pri tem se je dobro izkazala tudi kombinacija z izvlečki palme sabal. Izvlečki iz listov koprive se uporabljajo proti revmi in motnjam prekrvitve, pa tudi za stimulacijo ledvic. Zares dobro je dokazan protirevmatični učinek.

Nezaželeni učinki: Želodčne in črevesne težave, previdno pri boleznih na srcu in ledvicah.

Dejstvo: Blago zdravilno sredstvo za lajšanje težav s prostato in revmo, ki ga je vredno poskusiti.

Pegasti badelj (Silybum marianum)

Več kot meter visoka zdravilna rastlina raste v Sredozemlju in ima belkasto marmorirane liste. V plodovih so silimarin in flavonoidi.

Učinki: Silimarin ščiti jetra, zato ga uporabljajo pri hujših zastrupitvah (npr. z mušnico). Kapsule s suhim izvlečkom domnevno lajšajo tudi kronične bolezni jeter in jetrno cirozo.

Nezaželeni učinki: Kljub visoki koncentraciji učinkovin se le redko pojavi driska. Alergiki morajo biti pozorni, saj so možne smrtno nevarne preobčutljivostne reakcije.

Dejstvo: Po dogovoru z zdravnikom se lahko uporablja kot spremljevalni ukrep pri zdravljenju jetrnih obolenj.

Rdeči slamnik (Echinacea purpurea)

Sok ehinaceje dobimo s stiskanjem listov, stebla in cvetov.

Učinki: Rastlinski sok krepi imunski sistem. Po dolgotrajnejši uporabi (več kot štiri tedne) se ta vpliv ponavadi zmanjša. Če začnemo pripravek jemati ob začetku prehlada ali ob infekciji sečil, hitreje prebolimo bolezen.

Nezaželeni učinki: Pojav vročine in mrazenja, pretirana alergična reakcija se lahko konča tudi s smrtjo.

Dejstvo: Domači ukre-pi, kot so kure s potenjem, so smiselni, ker niso nevarni. Kdor pa je nagnjen k alergijam, naj nikakor ne uporablja pripravkov iz slamnika.

Ginko (Ginkgo biloba)

Drevesa s pahljačastimi listi divje rastejo le v jugovzhodni Kitajski. Medicinski pripravki so posušeni izvlečki, ki vsebujejo glikozide flavonoidov.

Učinki: Izboljšuje prekrvitev možganov. Zato naj bi pomagal pri težavah z motnjami spomina, omotici, zvonjenju v ušesih in glavobolih. Ginko izboljša tudi prekrvavitev rok, nog in penisa.

Nezaželeni učinki: Lažja slabost, glavobol, alergične reakcije.

Dejstvo: Smiselno pri diagnosticiranih motnjah prekrvitve možganov, nog ali uda. Upora-bite izdelke, ki vsebu- jejo standardiziran izvleček ginka.

Bela omela (Viscum album)

Grmičast polparazit z belimi jagodami gnezdi na nekaterih listavcih.

Učinki: Nekako dvajset let se v onkologiji že uporabljajo standardizi-rani izvlečki iz bele omele. Injekcije, ki naj bi krepile telo v boju proti tumorju, se uporabljajo za blaženje simptomov in ne za zdravljenje vzrokov. Raziskave kažejo da se kakovost življenja neozdravljivo bolnim očitno izboljša.

Nezaželeni učinki: Pri nekaterih rakavih obolenjih, kot je npr. levkemija, lahko injekcije stanje še poslabšajo. Pogoste so alergične reakcije na pike, otekle bezgavke in vročina. Mogoče so tudi smrtno nevarne imunske reakcije.

Dejstvo: Izvlečki so primerni za terapijo pred operacijami in po njih ter za preprečevanje ponovnega nastanka raka, vendar vedno pod nadzorom zdravnika.

Ginseng (Panax ginseng)

Ta tradicionalna kitajska zdravilna rastlina le še redko uspeva v naravi, potrebe zadovoljujejo s plantažno gojenimi rastlinami.

Učinki: Pri živalih znižuje raven stresnega hormona. Podobno naj bi učinkoval tudi pri ljudeh: povečeval naj bi storilnost, pomagal proti sindromu izčrpanosti in šibkosti, predvsem pa naj bi prispeval k boljšemu in hitrejšemu okrevanju po hudi bolezni. Pri težavah z erekcijo prisegajo Kitajci na izvleček iz korenine.

Nezaželeni učinki: Nemir, motnje spanca. Pri težavah s srcem in dolgotrajnejši uporabi grozijo povišan krvni tlak, depresije in driska.

Dejstvo: Skrivni adut pri impotenci in vreden poskusa pri dolgotrajnem stresu.

Mojca Jamnik

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord