10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Zelena - barva, ki pomirja

22. 6. 2007

Kanabinoidi in njihov učinek, slab in dober, na človeško telo.

Je že poletje in v večernih urah se sprehajajo ljudje. Iz bolj ali manj skritih kotičkov zaveje bogat sladkast vonj, ki obdaja večjo ali manjšo skupini­co. Kresnica ogorka, ki zažari vsakič, ko kdo potegne dim, potuje iz roke v roko, iz ust v usta. Razposajena družba, dimast spomin, smeh… Resnica, ki jo poznamo vsi, eni bolj, drugi manj, tudi iz lastnih izkušenj – marihuana. Tudi trava, hašiš, haš, skunk, kanabis, konoplja … Izrazov je toliko, kolikor je uporabnikov. In to je veliko.

Marihuana je najbolj zlorabljana prepovedana psihotropna substanca pri nas in v svetu. Po vsem našem modro-zelenem planetu je več kot 300 milijonov uživalcev te droge. Marihuana je vse našteto: je droga, ki deluje škodljivo, je lahko zdravilo in ima psihotropne učinke. Odgovor na v podnaslo­vu zastavljeno vprašanje bi bil povsem jasen, če bi znali dokazati, da marihuana ni le rekreativna droga najstnikov in da njeni zdra­­­vilni učinki odtehtajo škodljivosti.

Pravzaprav je marihuana tržni produkt, del rastline – konoplje, lat. Cannabis sative, ki izvira iz osrednje Azije. Danes raste tako rekoč po vsem svetu, najbolj pa ji ustre­­za zmerno in tropsko podnebje. Rastlina vegetativno raste poleti, ko so dnevi dolgi (svet­lo­­ba! ). Ko se dolžina dneva skrajša, to je konec poletja, začne cveteti. V ugodnih podnebnih razmerah zraste od enega do dveh metrov in pol. V umetno nadzorovanih okoliščinah zraste izjemno hitro in vsebuje večji delež psihoaktivne substance. Zanimivo je, da je konoplja ‘sorodnica’ hmelja – sta edina predstavnika družine Cannabaceae, čeprav se hmelj s kakšnimi psihotropnimi učinki neposredno ne odlikuje.

Marihuana

Pod pojmom marihuana (trava, gandža) razumemo posušeno cvetje ter listje konoplje. Listi konoplje so prepoznavni z na­zobčani­mi lističi v obliki pahljače in so prava blagovna znamka (na oblačilih, obeski, tatooji). Mari­huano lahko kadimo, samo ali pomešano s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pijačami. Najpogosteje se jo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto neštetih imen (džoint, špinel, metla, džola, žbe, bakla, joja, frulica, špina). Učinki pri kajenju marihuane se pojavijo že nekaj minut po inhalaciji dima, vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Pri peroralnem uživanju marihuane (kukiji/piškotki, maslo, mleko, čaj) je psihoaktivni učinek trikrat manjši kot pri kajenju in pojavi se z zamikom.

Običajna, naravno zrasla marihuana povprečno vsebuje 3 % THC, sinsemilla, ki je narejena samo iz cvetočih vrhov ženskih rastlin, v povprečju 9 %, lahko pa tudi do 25 % čistega THC.

Hašiš, hašiševo olje

Iz konoplje se proizvajata tudi hašiš in haši­ševo olje, ki vsebujeta večjo koncentracijo THC, in sicer hašiš povprečno 9 %, lahko pa do 19 %, hašiševo olje pa v povprečju 19 %, lahko pa doseže do 27 % THC.

Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz konoplje, ki ima izredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Nastane s stiskanjem smole/kristalčkov, ki jih meha­ni­­­č­­­no odstranimo z rastline. Ta smola je v dlačicah, ki prekrivajo konopljo. Največ smo­­­le je v dlačicah na listih in v cvetovih konop­lje. Za en kilogram hašiša potrebujemo 600 kilogramov konoplje. Ena od različic hašiša je tudi hašiševo olje, ki je koncentrirana tekoča oblika hašiša, pridobiva se jo z desti-la­cijo in je zelenočrne ali rdečerjave barve. Ha­­­šiš se uživa enako kot marihuana, pogosteje tudi brez tobaka z vodno pipo.

Skunk

Je umetno gojena konoplja, ki postaja vse bolj pereč problem, saj je njen učinek veliko močnejši, gojenje pa bolj prikrito očem in roki zakona. Z novim načinom gojenja konoplje v zaprtih prostorih je mogoče pridelati rastline, ki vsebujejo več THC. Pri tako imenovanem hidroponskem gojenju se konop­lja goji v posebnih razmerah. Rastline ne rastejo v zemlji, temveč v mešanici peska, gramoza in žaganja. Uporablja se močno umetno svetlobo in toploto ter veliko vode z dodanimi kemikalijami, kot so cink, sulfati in manganov klorid. Konoplja raste hitreje, hitreje dozori in da tudi do desetkrat večji pridelek kot naravno zrasla konoplja. Labo­ratorijske analize so pokazale, da je vsebnost THC, ki ga vsebuje tako pridelana marihuana, ki ji na Nizozemskem pravijo tudi ‘Ne­derweed’ ali ‘Dutch weed’, od 9 % do 22 %, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže tudi do 40 %. Njeni učinki so podobni halu­­ci­­­­­­nogenim učinkom LSD. V Evropi je najve­č­­­ji proizvajalec skunka Nizozemska. Skunk se praviloma kadi enako kot marihuana.

Kanabinoidi in endokanabinoidni sistem

V dimu pokajene konoplje so s posebnimi analitičnimi metodami prepoznali več kot 60 različnih kanabinoidov, ki so skoraj netopni v vodi, topni pa so v maščobah, alko­ho­­­lu in drugih nepolarnih organskih topilih. Kon­­centrirajo se v viskozni smoli, ki se tvori v žleznem tkivu, imenovanem trihom. Naj­pogostejši kanabinoidi v izvlečku kanabisa so tetrahidrokanabinol (? 9THC), njegov prekurzor kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN), ki se spontano tvori iz ? 9THC. Pomemben je tudi ? 8THC, ki ga je sicer malo, a ima po­dobno aktivnost kot ? 9THC.

Za psihoaktivne učinke, ki jim uporabniki ‘podležejo’, je odgovoren THC, ki je glavna farmakološko aktivna komponenta v rastlini in hkrati je le-te v njej tudi največ. V telesu se presnovi v metabolit 11-hidroksi-THC, ki je še aktivnejši od THC in bistveno prispeva k farmakološkemu delovanju.

V osemdesetih letih so odkrili, da imajo kanabinoidi v našem organizmu posebna ve­­­zavna mesta, kanabinoidne receptorje, prek katerih lahko posredujejo svoje učinke.

Kmalu zatem, ko so bila prepoznana vezavna mesta za zunanje (eksogene) kanabi­noide, so bili odkriti tudi nekateri telesu last­ni (endogeni) ligandi za te receptorje, torej imajo ti receptorji fiziološki in farmakološki pomen v telesu. Kanabinoidni re­cep­­torji in njihovi endogeni ligandi tvorijo endokanabinoidni sistem.

O mehanizmih delovanja kanabinoidov na celičnem oziroma molekularnem nivoju je še vedno malo znanega. Cilji temeljnih ra­ziskav so še vedno usmerjeni v odkrivanje novih substanc, ki delujejo prek kanabinoidnih receptorjev, in možnih novih kanabinoidnih receptorjev oziroma njihovih podtipov v posameznih organih. Glede na rezultate dosedanjih raziskav je očitno, da kanabinoidi delujejo tudi prek doslej še ne­znanih mehanizmov oziroma receptorjev, saj se nekateri njihovi učinki izrazijo tudi po blokadi do sedaj odkritih kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2.

Uspešne temeljne raziskave so omogočile izvedbo usmerjenih kliničnih raziskav, kjer se selektivnost in učinkovitost (in tudi tok­sičnost) posameznih zdravilnih učinkovin izkaže v posebnostih delovanja na ljudeh; to je torej tista pot do odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu.

In kakšen je zdaj odgovor?

Žal si bomo na vprašanje, “kaditi ali ne kaditi marihuano”, še nekaj časa morali odgo­varjati sami. Znanstvene raziskave so deloma že pokazale, da pozitivni učinki v določe­nih ‘brezupnih’ primerih pretehtajo slabosti. Dalj časa bo trajalo, da bo stekel bi­­­­rokratski proces legalizacije, z varnostnimi mehanizmi, ki ne bodo dopuščali zlorab.

Pozitivni učinki, vplivi in možnosti zdravljenja

Vpliv na srčno-žilni sistem

Na eksperimentalnem modelu srčnega infarkta pri podganah jim je z uporabo endogenega kanabinoida anandamida uspeli omejiti velikost infarktnega pod­ročja, torej nas kanabinoidi hipotetično ščitijo pred in­farktom. V srčno-žilnem sistemu so kanabinoidi očit­no pomembni tudi pri septičnem šoku, saj naj bi se sprostili v velikih količinah in povzročili razširitev krvnih žil; žal nas kanabinoidi pri septičnem šoku ‘sesujejo’.

Vpliv na osrednje živčevje

Kanabinoidi delujejo zaščitno tudi v osrednjem živčevju pri poškodbi glave ali motnji prekrvavitve (ishemiji) v možganih (npr. možganska kap). Sproščanje endokanabinoidov se zelo poveča po poškodbi možganov, zato je njihova verjetna vloga zmanjšanje sekundarne poškodbe. Zanimivo je, da nekateri rastlinski in sintetični kanabinoidi delujejo prav tako zaščit­no, čeprav se ne vežejo na znane kanabinoidne receptorje. Spoznanja, kako natančno delujejo, bi lahko omogočila učinkovitejše zdravljenje poškodb osrednjega živčnega sistema.

Vpliv na kostna tkiva

Na kosteh kanabinoidi delujejo prek receptorjev CB2, ki so prisotni na posebnih kostnih celicah, osteoblastih, ki omogočajo gradnjo nove kostnine. Kanabinoidi pospešujejo obnovo kostnega tkiva, kar prinaša nove možnosti pri zdravljenju kostnih obolenj (npr. vse bolj razširjene osteoporoze).

Vpliv na tumorska tkiva

Dokaj novo je spoznanje o zaviralnem delovanju kanabinoidov na rast tumorjev in na proces nastanka zasevkov. Ugotovili so, da endokanabinoidi zavirajo rast celic raka dojke in prostate pri človeku, ki je odvisna od rastnih dejavnikov (hormonske oblike raka). Zaradi aktivacije kanabinoidnih receptorjev CB1 je zavrto izražanje receptorjev za rastne dejavnike, zato tumorske celice ne morejo rasti. Podobne učinke kanabinoidov so zasledili tudi pri raku ščitnice pri podganah in pri vedno bolj skrb vzbujajočem raku debelega črevesa in danke pri človeku.

Negativni učinki in posledice

Povsem na začetku ne moremo mimo dejstva, da je marihuana psihotropna substanca, da njena zloraba lahko vodi v odvisnost, psihosocialne težave, lahko ‘spelje’ na stranski tir, npr. v opuščanje šolskih ali službenih obveznosti, celo v seganje po hujših drogah.

Kratkoročni učinki

THC deluje večinoma na osrednji živčni sistem z mešanimi psihostimulatornimi in depresornimi učinki. Najzna­čilnejše zaznave pri ljudeh po zaužitju so: vzhičenost, omamljenost, evforičnost, podobno kot pri etanolu, le da brez agresije. Uživalce lahko zelo prevzamejo nekateri zvoki ali okusi, tudi pogled na sicer običajne stvari, skrajno zanimivi se jim utegnejo zdeti čisto vsakdanji dogodki. Čas dobi čisto svojo dimenzijo, večinoma teče zelo počasi. Učinki na centralni živčni sistem, ki jih lahko neposredno dokažemo in celo izmerimo pri ljudeh in poskus­nih živalih, so: slabši kratkoročni spomin, zato imajo ljudje lahko težave pri obvladovanju zahtevnejših nalog, manjša in slabša je sposobnost nadzorovanja motorike, slabša koordinacija in časovno usklajevanje gibov, zmanjšan občutek za bolečino, povečan apetit in žeja.

Stranski učinki uživanja so: pospešen srčni utrip, razširitev žil, ki je najbolj izražena na žilah v beločnici in veznici, ter razširitev dihalnih poti, ki je dobrodošla pri astmatikih. THC je pri predoziranju relativno varna učinkovina. Povzro­či zaspanost in zmedenost, nima pa za življenje ogrožajočih depresornih učinkov na dihanje in srčno-žilni sistem. V tem smislu je varnejša od večine zlorabljanih substanc, zlasti opiatov in drugih narkotikov ter etanola.

Dolgoročni učinki in posledice

Vse dolgoročne posledice uživanja marihuane še niso znane, vendar pa obstajajo raziskave, ki nakazujejo možnost resnih zdravstvenih težav. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je redno uživanje marihuane ali THC lahko vzrok ali povod za nastanek rakastih obolenj ter za težave z dihali, imunskim sistemom in težave s plodnostjo.

Rakasta obolenja

Ugotavljanje, ali kajenje marihuane povzroča raka, je težav­­­no, ker mnogi poleg marihuane kadijo tudi tobak in uživajo druge droge. Dokazano pa je, da dim marihuane vsebuje nekaj enakih kancerogenih spojin kot tobak, pogosto celo v večjih koncentracijah. Raziskave so pokazale, da tisti, ki na teden pokadijo pet džointov, vdihnejo prav toliko kancerogenih snovi kot tisti, ki pokadijo zavojček cigaret na dan.

Imunski sistem

Ni še trdnih dokazov, da bi uživanje marihuane (ali drugih pripravkov konoplje) prizadelo imunski sistem ljudi. Neka­tere raziskave na živalih in tudi ljudeh pa so pokazale, da marihuana zmanjšuje sposobnost T-celic v imunskem si-stemu pljuč, da bi ubranile telo pred nekaterimi okužbami dihal. Ljudje z aidsom in drugi, ki imajo iz različnih vzrokov oslabljen imunski sistem, bi se morali torej še posebej izogibati uživanja marihuane.

Pljuča in dihalne poti

Pri kadilcih marihuane se pogosto pojavijo podobne vrste dihalnih težav, kot jih imajo kadilci cigaret. To so jutranji kadilski kašelj, kronični bronhitis in večja dovzetnost za pogosta prehladna obolenja dihal, večje je tudi tveganje za nastanek pljučnice. Stalno kajenje marihuane lahko torej vodi k nenormalnemu delovanju pljuč in dihalnih poti, saj je pljučna funkcija oslabljena. Znanstveniki so našli tudi znake poškodb ali uničenja pljučnega tkiva, ki jih je povzro­čil dim marihuane. Vendar zaradi kombinirane uporabe kanabisa s tobakom ni mogoče natančno določiti, kakšna je pri vsem tem vloga kanabisa samega.

Polona Studen Pauletič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri