10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Žita, ki varujejo srce

Žita, ki varujejo srce (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
2. 9. 2014

Žita so del naše vsakdanje prehrane - okusen in hranilen vir proteinov, vitaminov, mineralov, vlaknin, energije, so odlični pomočniki pri izgubi teže in pravi varuhi zdravja. Blagodejno delujejo na celo telo. Predstavljamo štiri žita, ki varujejo vaše srce.

Vključitev polnovrednih žit v dnevni jedilnik ne bo le obogatila vašo prehrano. Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju.

Več raznolikih žit v prehrani torej pomeni več gibanja in manj skladiščenja maščob, sladkorja, slabega holesterola v telesu in več zdravja.

Kvinoja

Kvinojo so v kulinariki uporabljali že starodavni Inki. Bila je spoštovana kot mati vseh vrst žit (kvinoja v kečuanskem jeziku pomeni 'mati'), nekateri pa jo imenujejo tudi superživilo prihodnosti.

Vsebuje več beljakovin kot katerokoli drugo žito - v povprečju 16,2 odstotka, nekatere vrste pa tudi več kot 20 odstotkov. Za primerjavo: riž jih premore 7,5, proso 9,9 in pšenica 14 odstotkov.

Okus spominja na oreščke in vas hitro zasvoji, dobra lastnost kvinoje pa je tudi ta, da jo skuhamo hitreje od riža in jo lahko uporabljamo za pripravo pilavov oz. džuveča, rižot, solat, juh, celo sladic.

Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane, saj je bogata z vitaminom B2 in z magnezijem, ki vpliva na zmanjšanje pogostosti teh zelo neprijetnih glavobolov.

Poleg tega vsebuje vse esencialne aminokisline, kar jo uvršča med popolna proteinska živila ter je dober nadomestek za meso.

Preprečuje vnetne procese in visok krvni tlak, po mnenju pridelovalcev pa ohranja njihovo zdravje in jim daje energijo za delo.

Zbudite se s krepčilnim zajtrkom: Zmešajte skodelico kuhane kvinoje s pol skodelice mleka ter pol skodelice zmrznjenih borovnic in vse skupaj pogrejte v mikrovalovni pečici (eno minuto). Imeniten nadomestek za ovseno kašo, kajne?

Oves

Oves sodi v družino 'zajtrkovalnih' žit, ker je sladek. Oluščen se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti.

Je bogat vir vlaknin, poleg tega pa vsebuje tudi mešanico obeh esencialnih tipov vlaknin (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih). Med topnimi vlakninami najdemo betaglukan, polisaharid (veriga molekul glukoze), ki mu pripisujem največ zdravstvenih pohval.

Beta-glukani pripomorejo k uravnavanju ravni holesterola in občutno znižajo stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitno kap.

Vsebuje tudi avenantramid, polifenolni antioksidant, zaradi katerega ovsu pripadajo edinstveni blagodejni učinki tako proti vnetju kot v korist zdravju srca.

Privoščite si torej oves: najprej ga popražite, nato zalijte z vodo, pol ure kuhajte in ohlajenega po želji osladkajte z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa, štiri skodelice vode.

Ajda

Čeprav ajda ni žito, temveč spada med dresnovke, njene sorodnice pa so npr. rabarbara in kislica, jo kljub temu pogosto uvrščamo prav med žita. Nekoč običajna kmečka hrana je danes postala najbolj hranljivo in zdravo živilo.

Ne vsebuje glutena, je pa zato bogat vir beljakovin, ki so kakovostnejše od beljakovin pšenice in celo mesa, po aminokislinski sestavi pa jih prekašajo samo beljakovine kokošjega jajca. Bogata je tudi s kalcijem, železom, z vitamini, jodom in cinkom.

Ajda je znana kot zimsko žito in je glavna sestavina japonskih soba rezancev ter ruske in slovenske ajdove kaše. Priporoča se za prehrano umskih delavcev, v Rusiji ji zato pravijo študentska hrana. Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica.

Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu.

Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.

Proso

Proso je v Evropi prisotno šele krajši čas. Ker deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro. Je tudi pravi balzam za druge črevesne bolezni.

Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni. Zaradi velikih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na lepšo polt, krepi lase in nohte.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je zelo zanimivo tudi za vegetarijance oziroma vegane.

Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja.

Privoščite si proso: če ga uživate kot samostojno jed, ga pred kuhanjem dve do tri minute pražite na ponvi. Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema in pol skodelice vode in kuhajte od 25 do 30 minut.

Nasvet

Da bi žito obvarovali pred molji in drugimi nepovabljenimi vsiljivci, dajte v posode, v katerih ga shranjujete, lovorov list ali čili.

Žita se ne bodo navzela njunega vonja ali okusa, ker jih pred kuhanjem ponavadi izperemo, potem pa še precej časa kuhamo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri