Neozdravljiva in napredujoča, po številu obolelih druga najbolj pogosta nevrodegenerativna bolezen, močno prizadene kakovost življenja bolnikov in tudi njihovih skrbnikov.
Bolezen je ime dobila po londonskem zdravniku Jamesu Parkinsonu (1755–1824), ki je v svoji publikaciji Esej o tresoči paralizi prvi opisal tovrstno bolezensko stanje. Povzroča ga uničenje živčnih celic v delu možganov, ki proizvajajo živčni prenašalec dopamin. Podoben propad celic se zgodi s staranjem, pri parkinsonovi bolezni pa je ta proces veliko hitrejši.
Po številu obolelih je parkinsonova bolezen druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, takoj za alzheimerjevo boleznijo. Običajno ljudje zbolijo po 60. letu starosti, vsakemu desetemu bolniku pa odkrijejo bolezen pred 50. letom starosti. Samo v Sloveniji za boleznijo trpi približno sedem tisoč ljudi. Število bolnikov narašča predvsem zato, ker bolezen ne prepoznajo prej.
Simptomi, povezani s parkinsonovo boleznijo
Značilni motorični simptomi:
- tresavica/tresenje (tremor),
- mišična togost (rigidnost),
- upočasnjeno gibanje (bradikinezija) in izguba ravnotežja.
Pri številnih bolnikih so prizadeti tudi govor, obrazna mimika, telesna govorica in pisava.
Motorični simptomi so od bolnika do bolnika različni, običajno pa jih spremljajo še nemotorični simptomi, ki v zadnjem času kot pomembna značilnost bolezenskega stanja vse bolj prihajajo v ospredje.
Nemotorični simptomi:
- motnje spanja,
- bolečine,
- depresija,
- anksioznost,
- težave prebavnega trakta,
- motnje spolnih funkcij in
- motnje višjih duševnih funkcij.
Žal ni preiskave, ki bi že v zgodnji fazi pokazala, da gre za parkinsonovo bolezen. Tako se še vedno bolezen prepoznava v drugi fazi, ko je že razvita.
Življenje s parkinsonovo boleznijo
Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, se pa lahko kakovost življenja bolnikov izboljša z zdravili, ki učinkovito lajšajo simptome. Zdravljenje je sicer individualno glede na starost in na to, kateri simptomi bolnika zaznamujejo. Pomembno je, da ima bolnik zdravnika, ki ga ves čas spremlja.
Priporočljive so poklicne ter telesne in intelektualne dejavnosti. To namreč ugodno vpliva na sam potek bolezni in zavira proces degeneracije živcev.
Na bolezen negativno vplivajo razne srčne bolezni, okužbe in viroze, saj je odziv na zdravljenje lahko slabši, pravi nevrologinja.
11. aprila obeležujemo svetovni dan parkinsonove bolezni
V Društvu Trepetlika bodo tudi letos obeležili 11. april, svetovni dan parkinsonove bolezni.
Bolezen, ki globoko spremeni način življenja celotne družine, zahteva mnoge prilagoditve. Zahteva kompleksno zdravljenje, prilagojeno posameznemu bolniku, simptome pa lahko nadzorujemo medicinsko ter z različnimi konvencionalnimi in dopolnilnimi terapijami.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
