Znate prepoznati možgansko kap?

18. 7. 2017 | Vir: Jana
Deli
Znate prepoznati možgansko kap? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Si predstavljate, da bi se zjutraj zbudili, pa ne bi prepoznali partnerja, ki leži poleg vas? Da bi vam bolezen ukradla spomin? Ali pa da z danes na jutri ne bi mogli govoriti? To se lahko zgodi po možganski kapi, ki ima več obrazov. 

K sreči ima tudi nasmejane obraze, dva boste spoznali skozi njune iskrene izpovedi. 9. maj, dan, ko obeležujemo evropski dan možganske kapi, je dan njune zmage.

Znate prepoznati možgansko kap?

Ključno pri možganski kapi je prepoznavanje bolezni. Če jo znamo hitro prepoznati, lahko ukrepamo, posledice so milejše, okrevanje boljše. Ključna je tudi preventiva.

»Zdravo življenje,« je staro mantro ponovil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. »Redna telesna dejavnost. Ne maraton, ampak redna telesna vadba in zdrava prehrana. Najboljša je mediteranska prehrana, vendar ne tista, ki jo jedo v Rimu, temveč tista, ki jo jedo na Kreti.« Hrana, bogata z zelenjavo in sadjem.

Kaj bi raje imeli pri 85 letih? Raka ali možgansko kap?

Možganska kap je bolezen, ki je nihče ne mara, je uvodoma povedal prof. dr. Anton Grad, dr. med., nevrolog iz Splošne bolniš­nice Izola. Svoje študente vedno vpraša: »Če boste živeli do 85. leta starosti tako, kot si želite ... Če bi imeli denarja kot Ronaldo in njegov videz, a eno od bolezni: srčni infarkt, možgansko kap ali raka, kaj bi izbrali? Vsi se odločijo za srčni infarkt. Zakaj? Ker bodo takoj umrli ali pa preživeli in si opomogli.«

Možganske kapi ne izbere nihče, saj so možgani izredno občutljivi. Krasno je, če delujejo dobro v dobrih okoliščinah. A predstavljajte si, kako zelo se upočasni vaše delovanje, če ste denimo prehlajeni ali pa imate glavobol.

»Nekateri po možganski kapi ostanejo v tem upočasnjenem stanju za vedno.« Če v možgane ne pride dovolj kisika, celice začnejo odmirati in odmrejo v nekaj desetih minutah. Takrat se zdravniki borimo za celice, ki niso funkcionalne, vendar preživijo.«

Slabo organiziran zdravstveni sistem

Možganske kapi je ob vsem znanju o preventivi odločno preveč. Vsako leto prizadene okoli štiri tisoč Slovencev. Kaže se v različnih oblikah, hujših in milejših.

»A možgansko kap se da premagati,« je še poudaril prof. dr. Grad. »Možgani ne bolijo, zato ljudje, ki jih zadane kap, tega ne čutijo. Največkrat se zgodi ponoči.«

Rehabilitacija po kapi je nujna. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča ta oddelek vodi doc. dr. Nika Goljar, dr. med. »Kar 93 odstotkov bolnikov, ki preživijo možgansko kap, ima težave vsaj s pozornostjo.« Težko sledijo pogovorom, hude težave imajo pri vsakodnevnih dejavnostih, kaj šele ponovnem vključevanju v družbo in poklic. Še posebno za moške bolnike je boleče, če po kapi niso več sposobni voziti avtomobila. »Z rehabilitacijo poskušamo bolniku pomagati do čim večje samostojnosti. Želimo si, da se jih čim več vrne v službo. Najhuje pa je to, da se bolnik in svojci šele potem, ko so vsi skupaj spet v domačem okolju, zavedajo, kakšne posledice je pustila možganska kap.«

Naš zdravstveni sistem je nazadosten, bolniki ne dobijo podpore, ki bi jo potrebovali. »Zato so izjemnega pomena društva in združenja, ki organizirajo srečanja, vadbe, dejavnosti, delavnice, izlete in še kaj.« Za uspešno premagovanje bolezni je namreč dokazano pomembna dobra informiranost o njej.

Izpoved Ivana

16. december 2008. To je dan, ko je Ivana zadela možganska kap. Imel je hudo možgansko krvavitev, v novomeški bolnišnici so naredili CT-preiskavo in po posvetovanju s kolegi iz ljubljanske bolnišnice ugotovili, da operacija ni možna. K sreči je organizem šok prenesel, Ivan je preživel.

»Levo stran telesa sem imel nepokretno, a volja mi je ostala. Star sem bil 48 let, bil sem uspešen podjetnik, oče dveh otrok, mož. V letih, ko bi moral najbolj uživati, se mi je življenje obrnilo na glavo.«

Osem let in po kapi živi lepše življenje, kot ga je pred boleznijo. »Izkoristil sem vse, kar mi je zdravstveni sistem omogočil. Je pa res, da je to le v fazi akutnega zdravljenja. Leto dni po bolezni ti ne pripada nič več. K sreči si lahko še danes sam plačam dve fizioterapiji na teden, številni tega denarja nimajo.«

Ivan vozi avto, to mu veliko pomeni. Z ženo potujeta, letos sta 14 dni preživela na sanjskih Sejšelih. Smuča, resda ne po črnih progah, a se pelje in uživa na snegu. »Moja otroka in žena so bili veseli vsakega mojega napredka. To me je gnalo naprej in mi dalo nove moči.«

Izpoved Jerneja

Jernej se je s kapjo srečal pred 19 leti. Pustila mu je posledice pri govoru, počasi in nekoliko težje govori. A je borec, veseljak po duši, o čemer priča tudi podatek, da je pri Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije predsednik Sekcije za šport in žur.

Tudi Jernej rad smuča. »Ne po FIS-progah, bolj po 'Mojci',« pove v smehu. A njegov zavidljiv podvig je kolesarski. S kolesom je namreč prečesal Slovenijo od Hodoša do Pirana. 370 kilometrov v osmih etapah je zmogel s pomočjo 'ekipe, da te kap'. »Tudi kapisti smo ljudje, ki zmoremo,« sporoča Jernej.

G.R.O.M.

S preprostim testom lahko tudi laik ugotovi, da je nekoga pred kratkim zadela možganska kap. Slediti moramo le naslednjim korakom, ki jih imenujejo GROM.

  • Govor: ali oseba lahko razumljivo govori?
  • Roka: ali oseba lahko dvigne roko in jo tam zadrži?
  • Obraz: ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?
  • Minuta: 'čas so možgani', ukrepaj takoj!

Besedilo: Maja Sodja

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"