Bolečine ob dolgotrajnem sedenju v službi lahko premagamo

Vedno več zdravnikov in drugih strokovnjakov opozarjajo na dejstvo, da je sedenje za naše splošno zdravje ravno tako nevarno kot kajenje in prekomerna telesna teža. A žal je tako, da je danes večina služb sedečih in moramo sami poskrbeti za razmigano telo – tudi med delovnim časom.

Bolečine ob dolgotrajnem sedenju v službi lahko premagamo - Foto: Profimedia

Vsi, ki čez dan veliko sedimo in delamo za računalnikom, smo se zagotovo že srečali z  bolečinami v vratu, v ramenih in hrbtenici, zlasti v križu. Tudi jutranji in popoldanski treningi velikokrat niso dovolj, da bi preprečili posledice nezdravega, večurnega sedenja.

Boleč vrat in zakrčena ramena 

Boleč vrat in zakrčena ramena so pogost pojav. Preverite, kje tiči vzrok in kako si pomagati na povsem naravni način. Vzrok je včasih v fizičnem naporu ali zunanji poškodbi, po navadi pa zaradi teh težav trpijo ljudje, ki v službi veliko časa preživijo v sedečem položaju, sklonjeni nad
mizo ali za računalnikom.

Če je glava dlje v prisiljenem položaju, se mišice utrudijo in prekrvavitev se poslabša, kosti in sklepi pa postanejo slabše gibljivi. Tudi dolgotrajen stres je lahko vzrok za bolečine v vratu in zakrčena ramena. Zaradi stresa je telo stalno napeto, kot da je pripravljeno na boj. Večini se stres nabira v zgornjem delu telesa, v vratu in ramenih. Stres lahko povzroči stalen mišičen krč, poslabšata se prekrvavitev in prehranjenost tkiva, mišice pa se zakrčijo in postanejo boleče. 

Ko začutimo bolečine v križu

Bolečine v križu se občasno pojavljajo kar pri 25 % ljudi, starih od 30 do 50 let. Bolečine si poskušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, prhanje). Zelo dobrodejna je tudi masaža s protibolečinsko kremo, ki hkrati pospeši prekrvavitev na bolečem mestu. 

Hitri nasveti

Za zmanjševanje škodljivih posledic sedenja kardiologi svetujejo:

  • vsake pol ure si vzemite 1- do 3-minutni odmor, vstanite in se sprehodite naokoli;
  • namestite pisalno mizo, ki omogoča tudi stoječe delo z računalnikom;
  • med gledanjem televizije telovadite; 
  • na javnih prevoznih sredstvih stojte, namesto da sedite;
  • med telefoniranjem se sprehajajte po prostoru;
  • dogovorite se za sestanke med sprehodom;
  • če med delom ves čas sedite, si na mobilniku nastavite opomnik, ki vas bo vsaki 2 uri spomnil, da je čas, da vstanete, napravite nekaj korakov ter pretegnete okončine;
  • postopoma skrajšujte dnevni čas sedenja, vaš cilj naj bo 2 do 3 ure manj sedenja na dan.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza