Pomembnosti in naloge žil v našem telesu

Človeško telo je prepredeno z žilami, ki so izjemno pomemben del našega telesa. Če bi sešteli celotno dolžino žil v našem telesu, bi dobili dolžino približno 100.000 km in bi jih lahko dvakrat ovili okoli Zemlje. 

Pomembnosti in naloge žil v našem telesu - Foto: Shutterstock.com

Žile so majhne cevke, po katerih teče kri po vsem telesu. Le ta ima zelo pomembno nalogo, saj po telesu na eni strani prenaša kisik in hranljive snovi, na drugi strani pa sprejema ogljikov dioksid in odpadne snovi. Poleg tega imajo žile pomembno vlogo pri ohranjanju stalne telesne temperature in uravnavanju krvnega tlaka.

Vrste žil

Glede na to, kakšno vlogo imajo žile, ločimo v našem telesu več vrst žil.

  • ARTERIJE
    Arterije so žile, po katerih se prenaša kri, ki je bogata s svežim kisikom. Kri se pretaka od srca po celem telesu, zato jih z drugo besedo imenujemo tudi žile odvodnice. Na vseh skicah človeškega telesa, jih boste prepoznali po njihovi rdeči barvi.
    Nahajajo se globje v našem telesu, krvni tlak pa je v njih največji. V primeru, da se urežete, boste arterije prepoznali po tem, da kri iz njih šprica. Večje arterije se v telesu razvejajo na manjše arteriole. Največjo in glavno arterijo v našem telesu imenujemo aorta in poteka iz levega srčnega prekata v trebuh. Aorta preko krvnega obtoka oskrbuje vse telo s krvjo, ki je bogata s kisikom.
  • VENE
    Vene so žile, po katerih se prenaša kri z odpadnim ogljikovim dioksidom. Kri se po njih pretaka proti srcu, zato jih imenujemo tudi žile dovodnice. Na slikah človeškega telesa jih prepoznamo po modri barvi. So površinske žile, ki se nahajajo pod površjem kože. Vene imajo tanko steno in imajo praviloma večji premer kot arterije, zato kri skoznje teče počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Vene imajo tudi zaklopke, ki preprečujejo, da bi kri tekla v nasprotno smer. Krvavitev iz ven prepoznamo po tem, da gre bolj za površinske rane ali pa kri teče počasneje. Vene se v krvnem obtoku na koncu razvejajo v manjše vene ali venule.
  • KAPILARE
    Kapilare ali lasnice so najtanjše žile v našem telesu. Njihov premer je le 0,01 mm do 0,2 mm. Predstavljajo most med arterijami in venami v obliki tako imenovanih kapilarnih spletov. V kapilarah prihaja do izmenjave plinov, torej kisika in ogljikovega dioksida. Tako omogočajo, da kisik in hranila preidejo iz krvi v tkiva, odpadne snovi pa iz tkiv v kri.

Žile so del krvnega obtoka

Žile so se stavni del krvnega obtoka. Ali veste, da je celoten krvni obtok tako učinkovit, da v mirovanju vsako minuto pretoči k srcu kakih 5 litrov krvi, ena kapljica krvi pa obkroži celotno telo v eni sami minuti?

Celoten krvni obtok poganja srce, ki se nikoli ne ustavi. Ločimo telesni ali veliki krvni obtok in pljučni ali mali krvni obtok.

Veliki krvni obtok je del srčno žilnega sistema, pri katerem kri po arterijah prenaša kisik in hranila v tkiva našega telesa. Tu pride do izmenjave plinov, hranilne snovi pa porabijo naše celice. Nato se kri, ki je osiromašena s kisikom, vrača po venah nazaj v srce, in sicer v njegov desni preddvor. Ker je ta kri nasičena z ogljikovim dioksidom, jo srce pošlje naprej v pljuča, kjer se zopet obogati s kisikom in se vrne v srce. Temu delu srčno žilnega sistema pa pravimo mali krvni obtok.

Srčno-žilne bolezni

Različne srčno žilne bolezni predstavljajo najbolj pogosto kronično bolezensko stanje sodobnega časa. Krvni obtok ima izjemno pomembno vlogo pri transportu hranljivih snovi in kisika do vsake celice našega telesa. Če krvni obtok ne deluje kot bi moral, potem lahko prihaja do resnih, življenjsko ogrožajočih bolezenskih stanj.

  • KRČNE ŽILE
    Motnje krvnega obtoka so pogostejše v venskem sistemu kot pa arterijskem. Eno izmed najbolj pogostih tovrstnih obolenj je pojav krčnih žil na nogah. Prvi znaki so modrikaste, nabrekle in vijugaste površinske vene, oteklost nog, srbenje ali pojav krčev v nogah. Nastanejo kot posledica popuščanja zaklop v venah, ki se zaradi tega ne zapirajo več dobro. Le te se raztegnejo in nastanejo krčne žile. Vzroki za nastanek krčnih žil so zelo različni. To so lahko dedni dejavniki, debelost, posledica nosečnosti ali način življenja. Krčen žile so bolj pogost pojav pri ženskah kot pri moških. Najbolj osnovno zdravljenje vključuje uporabo kompresijskih nogavic, ob večjih zapletih in bolečinah pa je potreben operativni poseg.
  • ARTERIOSKLEROZA
    Arterioskleroza je v številnih deželah glavni vzrok smrti. Nastaja zaradi nalaganja maščob v arterijah. Te obloge ožijo notranji prostor arterij, zaradi česar se le te lahko zamašijo. Do popolne zamašitve lahko pride tudi zaradi krvnih strdkov v krvnih stenah. Najbolj nevarno stanje je kopičenje oblog na koronarni arteriji, ki oskrbuje srčno mišico. Če se le ta zamaši, lahko privede tudi do srčnega infarkta. Vzroki za nastanek arterioskleroze so med drugim kajenje, stres, sladkorna bolezen, debelost, pomanjkanje gibanja, visok krvni tlak ali dedni dejavniki.

Ugotavljamo, da so žile izjemno pomemben del našega telesa, od katerih je odvisno naše življenje in delovanje celotnega človeškega organizma. Zato moramo za svoje žile dobro skrbeti, predvsem v smislu uživanja uravnotežene prehrane in rednega gibanja.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri