Respiratorne težave pozimi lahko preprečimo

V teoriji nekaj vdihov hladnega zraka v naravi zveni poživljajoče. Po vseh pravilih bi morali imeti dovolj energije, da bi lahko splezali na goro, pa ni čisto tako. V praksi se ob vdihavanju mrzlega zraka počutite, kot bi vdihnili gorečo vžigalico. Zato je v prihajajočih mesecih potrebna previdnost.

Moja diagnoza, 16. 12. 2018
Respiratorne težave pozimi lahko preprečimo - Foto: Shutterstock.com

Pri hladnem zraku težava ni samo v tem, da je hladen – po navadi je tudi suh, kar vpliva na vaše dihalne poti in pljuča. Če vdihnete hladen zrak, jih lahko to razdraži, zato se njihove mišice skrčijo. Ta pojav, imenovan bronhospazem, lahko povzroči stiskanje v prsnem košu in pekočo bolečino.

Poleg tega ne smemo pozabiti, da so pljuča navajena na določeno raven toplega oziroma vlažnega zraka. Prav zato je ena izmed mnogo dolžnosti nosu tudi ogrevanje in vlaženje zraka, ki ga vdihavamo. Če je zrak še vedno preveč hladen in suh, ko prispe do pljuč, se bodo ta uprla.

Bolečina in nelagoden občutek sta lahko še hujša, ko imate respiratorne težave. Če imate npr. astmo, so vaše dihalne poti ves čas bolj muhaste. Zaradi astme dihalne poti in mišice, ki jih obkrožajo, namreč pogosto pretirano reagirajo v stiku s snovmi, ki jih dihalni sistem prepozna kot grožnjo – denimo odmrla živalska koža, plesen, cvetni prah, pršice oziroma hladen zrak.

Če torej vdihnemo veliko hladnega zraka (oziroma kakšne druge tegobe za astmo), se dihalne poti vnamejo in zožijo, postanejo preveč zasluzene, mišice pa še skrčijo. Tudi druga dihalna obolenja, npr. bronhitis (v tem primeru se prehodi v pljučih spremenijo v otečeno tovarno sluzi), lahko povzročijo še več težav, kadar ste izpostavljeni hladnemu zraku. Na splošno bodite pozorni na reakcijo dihalnega sistema ob vdihovanju hladnega zraka, čeprav se vam zdi, da ste popolnoma zdravi.

Če izjemno težko dihate oziroma vas pestijo simptomi, kot so nenehen kašelj, napetost v prsnem košu oziroma bolečina in piskajoč zvok ob dihanju, to lahko pomeni, da trpite za astmo. Tovrstna obolenja se lahko pojavijo tudi v odrasli dobi, ne da bi se tega pravzaprav zavedali, zato se nujno posvetujte z zdravnikom, če se zima in vaš dihalni sistem prav nič ne razumeta

Prehlad? Ne, hvala

Kašljanje in nahod nista življenjsko ogrožajoča, sta pa dokaj nadležna, zlasti če želite uživati v lepi zimi. V nadaljevanju si poglejte nekaj nasvetov, kako se prehladom lahko izognete.

  • Že dolg sprehod v gozd poveča število imunskih celic za celoten teden. Torej lahko še dvakrat bolj uživate na sprehodu v barvitem jesenskem gozdu. Tudi menjava temperature s tople na hladno dobro dene našim obrambnim mehanizmom.
  • Če začnete dan z izmenično prho, naredite veliko dobrega za svoje telo. Savna enkrat tedensko ima podoben učinek.
  • Sliši se banalno, toda kdor si umiva roke, prepreči, da bi se virusi širili. Temeljito umivanje rok mora v vsakem primeru trajati 20–30 sekund. Milijoni prehladnih virusov tičijo predvsem na kljukah vrat in držalih. Ker se temu vsekakor ne da izogniti, imejte pri sebi dezinfekcijske robčke. Z njimi lahko primete držala ali ograje ali pa si z njimi podrgnete dlani.
  • Če imate radi tople prostore, poskrbite, da zrak ne bo preveč suh, kajti v tem primeru imajo virusi dokaj lahko nalogo. Priporočena vlažnost zraka znaša med 40 in 55 odstotki. Če je zrak presuh, lahko na radiator postavite skodelico vode in redno zračite prostor.
  • Pred kašljanjem in nahodom se lahko ubranite tudi s toplimi stopali.  Mehke nogavice poskrbijo za prekrvavitev celotnega telesa, tudi za sluznico v grlu in žrelu, ki ubrani telo pred povzročitelji bolezni.
  • Z dovolj tekočine in raznovrstno prehrano boste telesu ponudili pisano pestrost vitaminov in mineralov, ki krepijo obrambne mehanizme telesa. Predvsem sadje in zelenjava vsebujeta hranila, ki so pomembna za podporo dejavnosti obrambnih celic, na primer vitamin C.
  • Na dan popijte 2–3 litre tekočine in tako poskrbite za vlažno sluznico. Odlični so posebni čaji, na primer ingverjev, lipov ali limonov, ki poskrbijo za dodatne odmerke vitamina C, spodbudijo imunski sistem in tako preprečujejo prehlad.

Preventiva in higiena

  • Ko kašljate, si usta zakrijte z robcem ali rokavom. Robec odvrzite v smeti in si umijte roke.
  • Roke si umivajte pogosto in z milom. Ko ste na javnih mestih umijete roke, se izognite vnovičnemu prijemanju pip ali kljuk oz. uporabite svežo papirnato brisačo, ki jo odvržete v smeti, ko zapustite prostore. 
  • Izogibajte se stiku z okuženimi. Če ne zdržite, si kupite masko.
  • Če zbolite, ostanite doma in se pozdravite.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri