Več fižola in manj mesa – recept za človeka in Zemljo

Ljudje morajo pojesti več fižola in leče ter manj rdečega mesa, če želijo zaščiti Zemljo in lastno zdravje, opozarjajo raziskovalci s področja okolja in javnega zdravja. Kot poudarjajo v študiji, se morata proizvodnja in potrošnja hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo.

STROČNICE

Čičerika, leča in fižol vsebujejo veliko različnih hranilnih snovi ter veljajo za zdrava in varčna živila. Poskusite jih dodati zelenjavni juhi, tacosu ali lazanji, da boste dobili več vlaknin in ohranili zdravo črevesno mikrobioto. Zdravo črevesje ima namreč ključno vlogo pri razvoju in delovanju imunskega sistema. - Foto: Profimedia

Nova dieta je plod triletnega projekta, v katerem je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav. Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je Južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

Živinoreja je katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov in prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode, piše francoska tiskovna agencija AFP. Profesor z londonske univerze in eden od avtorjev študije Tim Lang je komentiral, da smo trenutno v katastrofalni situaciji.

Prehraniti 10 milijard ljudi do leta 2050 z zdravim, trajnostnim načinom prehranjevanja, po njegovih besedah ne bo mogoč brez spremembe prehranskih navad. Po njegovem mnenju potrebujemo spremembo v globalnem sistemu hrane, kakršni še nismo bili priča, poroča portal Deutsche Welle.

Prehranski načrt Langa in kolegov terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 razpolovi.

Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. ‘guarter pounder’, na primer vsebuje 450 kalorij.

Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno. V skladu z novo dieto človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek, znan kot nugget, in 13 gramov jajc oz. ne več kot 1,5 jajca na teden.

Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij.

Prehranski načrt poudarja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, a ne več kot 50 gramov dnevno.

Zdravi viri maščob, kot so oreščki in semena, v njihovem prehranskem načrtu zavzemajo pomembno mesto. Človek bi jih lahko pojedel do 75 gramov na dan, a bi moral ob tem na ta dan zmanjšati uživanje nenasičenih maščob, katerih vir so mastne ribe.

Nova dieta bi lahko po mnenju avtorjev študije vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza