Vpliv hrane na pojav aken

Zima je čas, ko je naša koža, zlasti na obrazu, najbolj izpostavljena zunanjim dejavnikom. Varna pa ni niti doma, kjer ji v mrzlih mesecih škoduje suh zrak naših ogrevalnih naprav. Zaradi tega se v teh mesecih marsikdo ubada s preglavicami draženja kože in aknami, ki se jim v določen meri lahko izognemo ali jih vsaj ublažimo tudi s pravilno prehrano.

Vpliv hrane na pojav aken - Foto: Profimedia, Shutterstock.com

Da bi razumeli, kaj povzroča nastanek aken, moramo poznati delovanje svoje kože. Površina kože je prekrita z majhnimi luknjicami, povezanimi z žlezami lojnicami, ki so pod kožo. Te luknjice se imenujejo pore. Žleze lojnice proizvajajo mastno tekočino, ki se imenuje sebum ali loj, in ga pošiljajo proti površini kože skozi ozke kanale, imenovane folikli ali mešički.

Maščoba se znebi odmrlih kožnih celic tako, da jih na površino kože odnese skozi mešičke. Tudi lasje in dlake rastejo skozi mešičke. Akne se pojavijo, ko odmrle kožne celice, odvečen sebum in včasih tudi bakterije zamašijo pore. Med puberteto hormoni pogosto povzročijo, da žleze lojnice proizvajajo odvečen sebum, ki poveča možnost nastanka aken.

Prehrana ima velik vpliv na kožo

Nekatera živila povzročajo hitrejši dvig sladkorja v krvi kot druga. Ko se raven sladkorja v krvi poviša zelo hitro, telo sprosti hormon inzulin. Če imate v krvi veliko inzulina, vaše žleze lojnice proizvajajo več sebuma, kar povečuje tveganje za nastanek aken.

Izogibajte se enostavnim sladkorjem

Živila, ki povzročijo sproščanje inzulina, so na primer testenine, beli riž, beli kruh in sladkor. Zaradi njihovega učinka na proizvodnjo inzulina jih poznamo kot visokoglikemične ogljikove hidrate. To pomeni, da so zgrajeni iz enostavnih sladkorjev.

Številne študije so se ukvarjale z vplivom tako imenovane zahodne prehrane na akne. Ta vrsta prehrane temelji predvsem na visokoglikemičnih ogljikovih hidratih: mleku, nasičenih maščobah in transmaščobah. Sodeč po raziskavi Clinical, Cosmetic and Investigational Dermatology, ta vrsta živil povzroča proizvodnjo hormonov, ki stimulirajo proizvodnjo in izločanje odvečnega sebuma iz žlez lojnic.

Živila z nizkim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnata živila, stročnice, nepredelano sadje in zelenjava, ki so sestavljena iz kompleksnih ogljikovih hidratov, lahko zmanjšajo nevarnost za razvoj aken.

Na zmanjšanje vnetja vplivajo tudi živila, ki vsebujejo cink, vitamin A in E, ter antioksidanti.

Antioksidanti in maščobne kisline omega 3

So nenasičene maščobe, ki jih najdete v nekaterih rastlinskih in živalskih beljakovinskih virih, na primer v ribah in jajcih. Antioksidanti so hranila v naših živilih, ki nevtralizirajo škodljive snovi v telesu. Antioksidanti in omega 3 skupaj zmanjšujejo vnetje. Študije prav tako dokazujejo povezavo med večjim uživanjem maščobnih kislin omega 3 in antioksidantov ter manjšo resnostjo težav z aknami.

Vitamin A in E

Da bi izboljšali resnost stanja aken, svetujejo, da v svojo prehrano vnesete vitamina A in E. A pozor! Prekomerno zauživanje vitamina A lahko povzroči poškodbo glavnih organov, zato se pred tem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Cink

Raziskave kažejo, da je v boju proti aknam, mozoljem in ogrcem dobrodošla prehrana, bogata s cinkom. Bogat vir cinka so bučna semena, indijski oreščki, govedina, puran, kvinoja, leča in morska prehrana.

Med živila, ki so prijazna koži, nagnjeni k aknam, umeščamo še:

  • sadje in zelenjavo (oranžne in rumene barve – korenje, marelice, sladek krompir),
  • špinačo in drugo zelenjavo ter solato (temno zelene barve),
  • paradižnik,
  • borovnice,
  • polnozrnati kruh,
  • rjavi riž,
  • kvinojo,
  • puranovo meso,
  • bučna semena,
  • fižol,
  • grah,
  • lečo,
  • losos,
  • skušo in druge vrste mastnih rib
  • ter oreščke.

Zavedati pa se moramo, da je prav vsak organizem drugačen. Naučiti se moramo poslušati svoje telo, ki nam jasno pokaže, katera vrsta hrane mu škoduje.

Nega aknaste kože

Ne pozabite, da sta prvi korak do lepe in zdrave kože redno čiščenje in ustrezna nega. Kožo si vsak dan, zjutraj in zvečer, temeljito očistite. Vsaj dva- do trikrat na teden uporabite čistilni izdelek z učinkom pilinga, ki spodbuja odstranitev mozoljev in ogrcev. Poskrbite pa tudi za ustrezno nego z izdelki za aknasto in problematično kožo.

Atopijski dermatitis

Alergijska, imunsko pogojena kožna bolezen, se navadno začne kot srbečica, pozneje pa se lahko kaže kot blaga rdečina ali pa kot večji izpuščaji po koži. Pogostejša je pri atopikih, tj. ljudeh, ki imajo dedno nagnjenost k alergijam, preobčutljivostnim imunskim reakcijam (pogosta je kombinacija atopijskega dermatitisa in bronhialne astme). Poleg alergijskih mehanizmov nastanka bolezni so pomembne tudi dedne motnje kožne pregrade. Ljudje z atopijskim dermatitisom imajo pogosto suho, občutljivo kožo, zato strokovnjaki odsvetujejo uporaba blagih mil in detergentov ter spodbujajo skrb za primerno vlažnost kože. Skrb in nega kože sta zelo pomembni tako za tiste, ki imajo diagnozo že postavljeno, kot za druge, ki imajo za razvoj atopijskega dermatitisa večje tveganje (imajo druge alergije, suho in občutljivo kožo, …). Prepogosto prhanje in umivanje lahko poslabšata že obstoječe stanje bolezni in tudi sicer kožo sušita.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri