Za dovoljšno količino vitamina D je dovolj le 15 minut sonca

Številni se na morje odpravijo le enkrat na leto in še takrat jih opeče sonce. Škodo si naredimo prav z vsako sončno opeklino ne glede na to, kako pogosto se zgodi.

Za dovoljšno količino vitamina D je dovolj le 15 minut sonca - Foto: Shutterstock

Seveda si bomo še bolj škodovali, če želimo rjav ten vzdrževati vse leto in si zato privoščimo še obiske solarija. Zelo slabo je tudi, ko iz morja pridemo rdeči in opečeni.

Sončenje uniči elastična vlakna, ki koži dajejo lep gladek videz. Vodi v zgodnje staranje kože, gube, pege in razbarvanost kože ter povečuje tveganje za raka.

S sončenjem si prav tako ne bomo ustvarili t. i. 'varne rjave podlage', zaradi katere pozneje ne bi bili opečeni. Kakršnakoli obarvanost kože zaradi sonca pomeni tveganje za našteto in predvsem ni zdravo. Zato je še kako pomembno, da uporabljamo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, nosimo pokrivalo in se zaščitimo z majico oziroma drugače prekrijemo kožo, da ne bo neposredno izpostavljena močnemu soncu dalj časa.

Poglejmo podrobneje pozitivne in negativne posledice

Ob premišljenem izpostavljanju sončni svetlobi oziroma UV-žarkom se v koži tvori vitamin D, zmanjšuje se tveganje za nastanek depresije, blagodejno deluje na krvni obtok in pripomore k dobremu počutju. A čezmerno nastavljanje soncu in s tem UV-žarkom ima tudi negativne učinke.

Doc. dr. Katja Žmitek in Tina Pogačnik, magistra kozmetike, sta za Mojo diagnozo povedali, da lahko to povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu.

“UV-sevanje povzroča sončne opekline, prezgodnje staranje kože, poškodbe oči, oslabljen imunski sistem, fotoalergične in fototoksične reakcije. Je pa tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Število novih primerov kožnega raka pa v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča,” pove doc. dr. Katja Žmitek.

“Za pridobivanje vitamina D je nekaj izpostavljanja soncu nujno, a namerno sončenje v ta namen v poletnem času ni potrebno. V tem obdobju je že 10 do 15 minut sončenja na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) nekajkrat tedensko dovolj,” doda Tina Pogačnik.

In kako naj bodo zaščiteni otroci?

“Med kožo otrok in odraslih je strukturno gledano velika razlika. Pri dojenčkih je vrhnjica bistveno tanjša. Število pigmentnih celic je enako kot pri odraslem, vendar je njihova učinkovitost manjša, zato imajo slabšo zaščito pred UV-sevanji,” razloži doc. dr. Žmitek.

Zaradi navedenega je zaščita otroške kože še toliko bolj pomembna. “Otrok v prvem letu življenja ne spada na sonce, še zlasti se tega strogo držimo do 6. meseca starosti, pozneje pa se temu poskušajmo čim bolj približati. Na splošno je priporočljivo, da otroci, mlajši od 3 let, niso na soncu oz. da so pred soncem dosledno zaščiteni z oblačili z dolgimi rokavi, pokrivali ipd. Za otroke pred 6. mesecem se odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za zaščito pred soncem (sončnih krem),” pojasni Tina Pogačnik.

“Za malčke je priporočljivo izbirati izdelke, ki vsebujejo le fizikalna sredstva za zaščito pred soncem, saj so v primerjavi s kemičnimi sredstvi manj alergeni, torej izbirajte kreme, ki vsebujejo kot UV-filtre cinkov oksid in titanov.”

Sedem pravil, ki se jih moramo poleti držati:

  1. Omejiti moramo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, saj je moč UV-sevanja takrat najmočnejša.
  2. Upoštevajmo pravilo sence, ki narekuje, da se, ko je naša senca krajša od telesa, umaknemo v senco.
  3. Oblecimo lahka gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami.
  4. Glavo pokrijmo z ustreznim pokrivalom, kadar se ne moremo umakniti v senco.
  5. Zaščitimo oči s sončnimi očali, ki imajo zaščito pred UVA- in UVB-žarki.
  6. UV-zaščitne kreme naj služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi z oblačili in pokrivali. Te kreme morajo zagotavljati širokospektralno zaščito (pred UVA- in UVB-žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) 30 ali več. Pomembna sta zadostna količina nanosa (5 ml – po 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in vnovično nanašanje po kopanju, močnem potenju, brisanju oz. vsaki 2 uri.
  7. Ne sončimo se namerno, tudi v solarijih ne.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri