El Nino se vrača na steroidih (in bo vplival tudi na vreme v Sloveniji)

Zadnji El Niño je svoj vrhunec dosegel med letoma 2015 in 2016, potem pa mu je sledilo ohlajanje oceana z imenom La Niña (El Niño).

Čeprav gre segrevanje in ohlajanje Tihega oceana razumeti kot naravno nihanje, so bili zadnji dogodki v smislu temperatur ekstremnejši.

Zapisati ne bi mogli nič novega, če se ne bi tokratni El Niño po naključju pojavil sočasno s še tremi dogodki, ki bodo narekovali obnašanje in moč tega fenomena na način, kot smo ga doživeli že v preteklosti.

Prvi dogodek je povezan z izpusti žveplovega dioksida. Po nedavno objavljenih raziskavah je več desetletna agenda zmanjšanja emisij žveplovega dioksida iz industrijskih virov in iz ladijskega prometa končno začela delovati letos. Zaradi zahtev, da predvsem ladje uporabljajo čistejša goriva, kot so goriva z nizko vsebnostjo žvepla ali utekočinjeni zemeljski plin, so se izpusti SO2 drastično zmanjšali - tako zelo, da je zdaj zemeljska površina precej bolj osvetljena kot v preteklih letih in desetletjih. Vendar se lahko pojavijo pomisleki, da skrb za okolje ni dosegla želenega cilja, saj smo namesto znižanja globalne temperature planeta v resnici povečali. Vendar pa je dejstvo, da čistejši zrak prepušča več sončnih žarkov, zaradi česar je površina Zemlje bolj osvetljena.

Drugi dogodek, ki bo nastajajočemu El Ninju zagotovo dodal nekaj moči, je naše sonce. Ste se zadnja leta spraševali, zakaj je sonce kar naenkrat postalo tako močno? To vprašanje je na mestu, povezano pa je s solarnim maksimumom. Sončni oziroma solarni maksimum je izraz, ki se uporablja za opis časovnega obdobja med sončnim ciklom, ko sončna magnetna aktivnost (in število sončnih peg na njegovi površini) povečata. Sončevi cikli so periodične spremembe sončeve moči, ki v povprečju traja približno 11 let. Z drugimi besedami, na približno pet in pol let je sonce manj aktivno, temu pa sledi enako dolgo obdobje povečane aktivnosti. Zadnji solarni vrhunec je bil leta 2014, naslednji pa bo zdaj, letos oziroma naslednje leto. Prav zaradi tega bosta ti dve leti tudi odlični za opazovanje auror oziroma severnih sijev pozimi, saj bodo skupaj s sončevo aktivnostjo tudi ti pojavi intenzivnejši. Vplivi solarnega maksimuma na Zemljino podnebje so premalo raziskani, da bi lahko z gotovostjo trdili, da vplivajo na globalno temperaturo planeta. Zagotovo pa prinašajo dodaten element nestabilnosti v naravne procese, kot je El Ninjo.

Tretji dogodek, ki pa bi lahko trenutnemu El Ninu dodal moč in povzročil globalno okoljsko škodo, je povezan s klasičnim pospeševalcem globalnega segrevanja, s toplogrednimi plini. Marca je bilo poročilo iz observatorija na Mauna Loa na Havajih, ki je potrdilo najvišjo izmerjeno koncentracijo ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi od začetka meritev. Rezultat je znašal 423,06 ppm (delcev na milijon delcev zraka). Za primerjavo, leta 2019 je bilo v zemeljski atmosferi 415 ppm ogljikovega dioksida, leta 2013 400 ppm in leta 2010 390 ppm. Z izmero rekordne količine CO2 v atmosferi človeštvo vstopa v obdobje, ko ne more natančno napovedati, kaj se bo z ozračjem dogajalo. Poleg tega so tudi ostali toplogredni plini, kot je na primer metan in dušikovi oksidi, na rekordnih vrednostih.

Vse kaže, da bo tokratni El Nino najverjetneje najtoplejši doslej.

Kaj lahko pričakujemo?

Na podlagi prejšnjih obdobij, ki jih je zaznamoval ta naravni pojav, lahko pričakujemo obilnejše padavine oziroma poplave v Amerikah, medtem ko lahko v delih jugovzhodne Azije in Avstralije pride do sušnih razmer (Jugovzhodna Azija se ravno zdaj sooča z rekordnim vročinskim valom, ki je skoraj zagotovo delno že posledica nastajajočega El Nina).

El Niño bo seveda vplival tudi na globalne vremenske vzorce, kar bo povzročilo spremembe v temperaturi in padavinah po vsem svetu.

Za Evropo bi ta vremenski fenomen pomenil na njenem jugu milejšo zimo z več padavinami in toplejše poletje, na severu pa hladnejše zime z manj padavinami. Slovenija, ki leži med severom in jugom, bo verjetno dobila nekaj specifičnih značilnosti obeh ekstremov, zato ni nujno, da bo zelo vroče. Prav lahko se zgodi, da bo ob določenih obdobjih hladneje, kot bi pričakovali. Poglejte le letošnji april!