Kako hitro menite, da se otrok lahko spremeni v nasilneža v šoli?
Ob nedavnih grozljivih primerih medvrstniškega nasilja so odzivi nekako dvojni – eni zmajujejo z glavo, češ "pa smo dobili Ameriko," spet drugi modrujejo, da si v šoli vedno imel nasilneže, a v naših časih pač še ni bilo telefonov in družbenih omrežij, da bi se mladoletniška agresija dogajala pred občinstvom.
- Preverite tudi: Teh stvari v prhi ne bi smeli uporabljati
Pod medijskimi objavami člankov, ki o takšnih dogodkih poročajo, je moč zaslediti večinoma zahteve po najostrejšem kaznovanju storilk in storilcev. Tudi ukrepi gredo le v smer naslavljanja takšnega vedenja, zelo malo pa se poskuša iskati odgovor na vprašanje:
Kaj delamo narobe, da postajajo naši otroci vse bolj agresivni tako do sebe kot do drugih?
Tudi domača stroka poglavitne vzvode za takšno vedenje mladostnikov vidi predvsem v pomanjkanju starševske avtoritete in permisivni vzgoji. Družinski zdravnik, Gabor Mate in razvojni psiholog, Gordon Neufeld pa glavni vzrok vidita drugje – v slabši navezanosti otrok in mladostnikov na negujoče odrasle in vse večji vrstniški usmerjenosti.
Pojav ponazorita z laboratorijskim preizkusom na opičjih mladičih,
ki so jih ločili od odraslih opic ter pustili, da so se vzgajale med seboj; rezultat pa je bilo nasilno, impulzivno, agresivno in samouničujoče vedenje pri večini opazovanih živali.
Zelo poenostavljeno, gre njuna teorija o tem, zakaj zahodni sistemi tako množično producirajo nasilneže (in žrtve) nekako takole: razvrednotili smo starševsko intuicijo po skrbi in negi lastnih otrok; te smo prepustili vrstnikom - v iskreni želji in prepričanju, da jih bomo tako bolj povezali in vzpodbudili v njih občutke kolegialnosti in enakopravnosti.
V resnici pa se je navezanost, ki je v naravni hierarhiji obstajala v odnosu negujoči odrasli – otrok, s tem preusmerila na vrstnike. A ta odnos je zaradi nezrelih oseb, ki so vanj vpletene, mnogo bolj tvegan. Otroci morajo v njem razviti trden oklep pred lastno ranljivostjo. Otroci, ki so najbolj čustveno izklopljeni, pa so najbolj nagnjeni k iskanju nadvlade nad drugimi.
"Nasilneževo edino upanje je, da se naveže na odraslega, ki je pripravljen sprejeti odgovornost za zadovoljevanje njegovih čustvenih potreb;" zaključujeta avtorja. Podobno pa lahko tudi žrtve zavarujemo edino v zdravem odnosu z negujočim odraslim, kjer je otrok lahko ranljiv, ki mu zaupa in kjer lahko varno “predela” svoja čustva ter se zjoče.
Če se vam torej dozdeva, da ste povsem izgubili stik s svojim otrokom, da potrditve išče drugje, ne upošteva vaše avtoritete ali vas zavrača, je vaša glavna naloga, da odnos čim prej zgradite nazaj in si spet pridobite njegovo zaupanje. Z iskrenim pristopom, potrpežljivostjo in ljubeznijo.
Prisluhnite aktivni podkastu 🎧
V tokratni epizodi Aktivni podkasta je z nami Ana Zrimšek, strokovnjakinja na področju prehrane žensk v obdobjih zanositve, nosečnosti in po porodu. Posameznice v omenjenih obdobjih usmerja k boljšim prehranjevalnim navadam in jim pomaga pri reševanju težav, ki jih prinesejo posamezna obdobja.
