Zakaj ekstremni napori osrečujejo?
Ključ do popolne sreče je povezan z ugotovitvijo, kaj nam daje ta občutek, ki nas v retrospektivi osrečuje. Po raziskavah sodeč, se občutek sreče pojavi, ko si postavimo cilje in jih sčasoma dosežemo, pa čeprav za ceno nepredstavljive bolečine.
preberite tudi
Nekateri znanstveniki opisujejo gorništvo kot do skrajnosti naporen, mazohistično usmerjen in zastrašujoč šport. Kakšno je torej sporočilo takšnega početja? Alpinizem in gorništvo sta na prvi pogled daleč od hedonističnega užitka: enkrat dosežen vrh gore ponavadi prinaša obraten učinek od sprostitve. Znanstveniki zatrjujejo, da se je pri plezanju dejansko nemogoče sprenevedati.
Živeti za trenutek potencialno prinaša občutek sreče in idealno priložnost za spoznavanje samega sebe. Zatrjujejo, da občutek dobrega počutja ne izvira iz ustvarjanja dobrega imena in navduševanja drugih, ampak tudi navduševanja samega sebe. Znanost razume pomen takšnih motivov predvsem zato, ker jih še ne zna vrednotiti.
Povezanost z drugimi osrečuje
Naša sreča je navsezadnje odvisna od drugih ljudi in našega odnosa z njimi. To je verjetno težko razumljivo, saj si sebe radi predstavljamo kot močnega posameznika. A na koncu, ko splezamo z gore, se izkaže, da smo kljub temu še vedno socialni primati s psihološko, intelektualno in emocionalno potrebo po druženju. Ko so znanstveniki ugotovili, da so Masaji in prebivalci revnih četrti v Kalkuti relativno srečni, so sklenili, da je ključnega pomena močan občutek socialne pripadnosti. Poleg tega so ugotovili, da najsrečnejši ljudje brez izjeme uživajo prednosti strogih socialnih odnosov.
Človek ne potrebuje velikega kroga prijateljev ali natrpanega delovnega urnika, da bi bil srečen. Srečni ste lahko, ko s prijatelji igrate nogomet ali hodite na fitnes. Dejstvo je, da vsakdo potrebuje nekoga.
Igor Kovačič
