• 
• 

Holesterol - tihi ubijalec

Zdravje Zanj -

28. marec 2002 ob 00.00

Pre­več ho­le­ste­ro­la v krvi ne boli in tudi ču­ti­te ga ne. Edi­ni na­čin, da iz­ve­ste, ali ga ima­te pre­več, je, da vam ga v la­bo­ra­to­ri­ju iz­me­ri­jo.

Ivo je star še­stin­šti­ri­de­set let.

Je uspe­šen po­slov­než, sreč­no po­ro­čen in ima dva otro­ka. Z dru­ži­no živi v hiši na obrob­ju več­je­ga me­sta, zato se je do ne­dav­ne­ga v služ­bo vsak dan vo­zil z av­tom. Bil je na zelo od­go­vor­nem pol­oža­ju, imel ve­li­ko dela, več­ino časa je pre­ži­vel na služ­be­nih po­to­va­njih. Nje­go­vi de­lav­ni­ki so po­sta­ja­li vse bolj na­tr­pa­ni.

Kma­lu si je za glav­ni obrok pri­voš­čil le send­vič iz av­to­ma­ta, ham­bur­ger, krof ali celo samo kavo s ci­ga­re­to. Ka­dar je bil doma, je pro­sti čas na­me­nil dru­ži­ni. Ved­no pa mu je zmanj­ka­lo časa zase. Ži­vel je stres­no, če­prav se tega ni za­ve­dal.

Obre­me­nje­nost je do­živ­ljal kot mo­ti­va­ci­jo za delo in adre­na­lin ga je gnal na­prej. Če­prav je po­sta­jal ved­no bolj utru­jen, si tega ni pri­znal. Že pred leti so mu zdrav­ni­ki od­kri­li po­vi­šan krv­ni tlak in po­ve­ča­no ko­li­či­no ho­le­ste­ro­la v krvi. Nje­gov oče je pri pet­in­pet­de­se­tih umrl za­ra­di srč­ne­ga in­fark­ta. Ivu so sve­to­va­li, naj spre­me­ni svoj živ­ljenj­ski slog: naj se čim več gib­lje, se zdra­vo in red­no pre­hra­nju­je ter pre­ne­ha ka­di­ti. Nič od tega ni sto­ril. Saj se je ven­dar do­bro po­ču­til!

Prav­za­prav še ni­ko­li bo­lje! Vse do usod­ne­ga po­pol­dne­va. Tudi on je do­ži­vel srč­ni in­farkt. Pri tri­in­šti­ri­de­se­tih! Zdrav­ni­ki so mu ko­maj re­ši­li živ­lje­nje. Pre­stal je dve za­htev­ni ope­ra­ci­ji na srcu. Da­nes se v služ­bo vozi s ko­le­som, ne kadi več in celo ze­le­nja­vo je vzlju­bil. Vsa­kič ko zju­traj od­pre oči, je ve­sel, da je pred njim nov dan.

Po­zna­te tudi vi kakš­no po­do­bno živ­ljenj­sko zgod­bo? Ali se celo pre­po­zna­te v njej? Ka­te­ri so ti­sti glav­ni de­jav­ni­ki, ki pri­pe­lje­jo tako da­leč? De­jav­ni­ki tve­ga­nja, ki prav go­to­vo po­ča­si, po­ti­ho in za­hrb­tno naj­eda­jo vaše zdrav­je, so: zvi­ša­ne vred­no­sti ho­le­ste­ro­la v krvi, vi­sok krv­ni tlak, ka­je­nje, pre­ve­li­ka te­le­sna teža, te­le­sna ne­ak­tiv­nost, stres in še bi lah­ko na­šte­va­li. Pa poj­di­mo lepo po vr­sti. To­krat smo pod drob­no­gled vze­li ho­le­ste­rol in z njim po­ve­za­ne groz­lji­vo­sti, ki vam lah­ko vsak tre­nu­tek za­sa­di­jo nož v hr­bet. Ne do­pu­sti­te tega!

Kaj je ho­le­ste­rol?

Ho­le­ste­rol je, pre­pros­to re­če­no, maš­čo­ba. Vi­de­ti je kot bela, spolz­ka, krh­ka, vo­sku po­do­bna snov, ki v vodi ni top­na. V za­dnjem času se o njem ve­li­ko go­vo­ri, pred­vsem ne­ga­tiv­ne­ga. Zato je mor­da mal­ce ne­upra­vi­če­no do­bil za­stra­šu­joč pri­zvok. Na kaj naj­prej po­mis­li­te, ko za­sli­ši­te be­se­do »ho­le­ste­rol«? Na prav nič do­bre­ga, kaj­ne. Celo zmra­zi vas ob tej be­se­di. Ob tem pa prid­no po­za­blja­te na do­bre, ko­rist­ne, celo nuj­ne stra­ni ho­le­ste­ro­la.

Je na­mreč ključ­na se­sta­vi­na sle­her­ne ce­li­ce va­še­ga te­le­sa. Še po­se­bej ve­li­ko ga je v živč­nih ce­li­cah mož­ga­nov in hrb­te­nja­če ter ovoj­ni­cah živ­cev. Iz nje­ga na­sta­ja­jo tudi šte­vil­ne dru­ge sno­vi, ki so nuj­ne za živ­lje­nje, na pri­mer mo­ški in žen­ski spo­lni hor­mo­ni. Kar pred­stav­ljaj­te si sebe brez spo­lnih hor­mo­nov! Aha, ima­te že raj­ši ho­le­ste­rol, kaj­ne?

Ker se je mo­dra mati na­ra­va že v za­čet­ku za­ve­da­la, da brez ho­le­ste­ro­la pač ne bo šlo, je po­skr­be­la za t. i. »dvoj­no« oskr­bo z njim, da ga le ne bi ni­ko­li zmanj­ka­lo. Več­ina ho­le­ste­ro­la se ne­pre­sta­no tvo­ri v je­trih, pre­osta­le­ga pa za­uži­je­mo s hra­no ži­val­ske­ga iz­vo­ra. Ide­al­no je, če vla­da med pro­iz­vod­njo ho­le­ste­ro­la v te­le­su in ti­stim, ki ga sami vne­se­mo vase, rav­no­tež­je.

To pa se se­ve­da po­ru­ši, ka­dar je pro­iz­vod­nje ali vno­sa pre­več. Ta­krat se ko­li­či­na ho­le­ste­ro­la v krvi po­ve­ča, če­mur pra­vi­mo hi­per­ho­le­ste­ro­le­mi­ja. To so za­čet­ni ko­ra­ki in­va­zi­je na vaše no­tra­nje ste­ne krv­nih žil. In­va­zi­je, ki ji pra­vi­mo ate­ros­kle­ro­za. Ob njej pa bi vas mo­ral spre­le­te­ti srh!

Vaša je­tra so pra­va mala to­var­na ho­le­ste­ro­la. Po­leg tega, da ga pro­iz­va­ja­jo, ga tudi raz­kra­ja­jo, raz­kroj­ne pro­duk­te pa telo s pri­dom upo­ra­bi. Z raz­kro­jem ho­le­ste­ro­la na­mreč na­sta­ja­jo žolč­ne kis­li­ne, ki se iz­lo­či­jo v pre­ba­vi­la in tam opra­vi­jo lev­ji de­lež pri pre­ba­vi maš­čob v hra­ni.

Ho­le­ste­rol ni to­pen v vodi, zato se po te­le­su pre­na­ša ve­zan na spo­ji­ne, ki so v vodi top­ne. To so t. i. li­po­pro­te­i­ni, s ka­te­ri­mi ho­le­ste­rol po­tu­je po krvi do ce­lic, ki ga po­tre­bu­je­jo. In tu pri­de­mo do res­ni­ce. Prav­za­prav ni s ho­le­ste­ro­lom nič na­ro­be! Li­po­pro­te­i­ni so ti­sti, ki vam lah­ko za­gre­ni­jo živ­lje­nje in za­ra­di ka­te­rih mo­ra­te hrus­tlja­vo za­pe­če­na svinj­ska re­br­ca, ki se to­pi­jo v ustih, za­me­nja­ti s su­him pu­ra­njim me­som.

Ho­le­ste­rol vaš smrt­ni sov­ražnik

Naj­več ho­le­ste­ro­la je v li­po­pro­te­i­nih, ki so škod­lji­vi. To so li­po­pro­te­i­ni z majh­no go­sto­to ali LDL (ang. low den­si­ty li­po­pro­te­ins) in li­po­pro­te­i­ni z zelo majh­no go­sto­to ali VLDL (ang. very low den­si­ty li­po­pro­te­ins). Pov­zro­ča­jo ko­pi­če­nje ho­le­ste­ro­la v ste­nah žil. Cilj: čim manj sla­be­ga, škod­lji­ve­ga in ne­var­ne­ga LDL v krvi!

preberite tudi

• 

  Naj ga pojem?

• 

  Spolni organ - priročnik za lastnike

• 

  10 prikritih razlogov za utrujenost

• 

  Izognite se beli smrti

• 

  Bodi žrebec, ne fijakarsko kljuse!