Osteoporoza - tiha bolezen krhkih kosti

Zdravje Preventiva Zanjo -

Osteoporoza je sistemska bolezen kosti z značilno okr­njeno kakovostjo kostnine in zmanjšano kostno maso, kar poveča pojav zlomov že pri majhnih obremenitvah. Najpogostejši so zlomi vretenca, kolka ali roke tik nad zapestjem. Navadno napade ženske v obdobju po menopavzi, vendar je zelo pomembno bolezen spoznati prej, saj jo lahko v marsikaterem primeru omilimo ali celo preprečimo. Po statističnih podatkih je tveganje, da ženska umre zaradi komplikacij zloma kolka, enako tveganju, da umre zaradi raka dojke.

Dejavniki tveganja

Kosti se prenavljajo vse življenje. V prvi polovici življenja in predvsem v puberteti se kostna masa gradi, po 30. letu pa začne počasi upadati. Zaradi manjšega nastajanja ženskih spolnih hormonov estrogenov se upadanje pri ženskah v prvih nekaj letih po menopavzi pospeši, nato pa je pri obeh spolih enako hitro. Bolezen je pogostejša pri ženskah, vsak peti bolnik pa je moški.

Ženske imamo manjšo kostno maso kot moški in jo v letih po menopavzi še hitreje izgubljamo, tako da je bolnic kar 80 odstotkov. Vseh vzrokov za bolezen strokovnjaki za zdaj še ne poznajo, znani pa so nekateri dejavniki, ki močno povečajo tveganje: ženski spol, starost, majhna telesna teža (manj kot 60 kg), sorodniki z osteoporozo ali pogostimi zlomi, zgodnja menopavza (pred 45. letom), pre­hrana z nizko vsebnostjo kalcija, vitaminov D in K ter magnezija, premalo gibanja, kajenje in pretirano uživanje kave in alkohola.

Za razvoj bolezni so pogost dejavnik tveganja tudi nekatera zdravila, predvsem glukokortikoidi (z njimi zdravimo nekatere pljučne bolezni, bolezni prebavil ter revmatske in avtoimune bolezni), po izsledkih najnovejših raziskav pa tudi antidepresivi SSRI. Doc. dr. Tomaž Kocjan s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani poudarja, da je osteoporoza lahko spremljevalka nekaterih drugih bolezni. Gre za sekundarno osteoporozo, pri čemer je za izboljšanje stanja in kostne gostote nujno zdraviti tudi osnovno bolezen.

Mladostnice na udaru

»Pri mlajših ženskah pred menopavzo (manj kot 50 let) govorimo o osteoporozi le, če so prisotni dodatni, prej omenjeni sekundarni vzroki, « poudarja doc. dr. Kocjan. Čeprav se osteoporoza navadno pojavi po menopavzi, je znamenje tveganja za razvoj bolezni pri mladostnicah tudi amenoreja oziroma izostanek menstruacije.

Žal je danes vse več mladostnic z motnjami hranjenja, ki zaradi premajhne telesne teže izgubijo menstruacijo, kar pomeni ‘predčasno menopavzo’, to pa povzroči razvoj poroznosti kosti in slika njihove mineralne gostote je enaka tisti pri 60-letnicah. K osteoporozi so nagnjena tudi dekleta, ki ne prenašajo mleka in mlečnih izdelkov ali pa uživajo prevelike količine nezdravih živil z nizko vsebnostjo kalcija. V teh primerih je treba poskrbeti za pravilno prehranjevanje, piti veliko mineralne vode, bogate s kalcijem, in v določenih primerih celo poseči po kalcijevih dodatkih.

Zakaj kalcij?

Kar 99 odstotkov kalcija v telesu je v kosteh, in če ga zaužijemo premalo, se mora sproščati prav iz kosti, kar povzroči zmanjšanje kostne gostote. Priporočen dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja in je od tisoč do 1. 500 miligramov na dan. Najbolj preprosto in na­ravno je zaužiti priporočeno dnevno količino kalcija s hrano. Odličen vir so manj mastno mleko in mlečni izdelki (deciliter mleka ali jogurta vsebuje 120 miligramov kalcija, 10 dekagramov skute 100 miligramov, 10 dekagramov sira pa približno 800 miligramov).

Z drugo, nemlečno hrano pa navadno v telo vnesemo še dodatnih 300 miligramov. Da bi preprečili izgubo kalcija skozi ledvice, strokovnjaki odsvetujejo močno slano hrano, bogato z beljakovinami. Kadar pa s prehrano ne zagotovimo dovolj kalcija, ga je treba nadomeščati s kalcijevimi preparati. Pomembno je poznati vsebnost elementarnega kalcija v tableti, navadno dodamo eno tableto na dan, ki vsebuje 500 miligramov elementarnega kalcija.

Vitamin D

Poleg kalcija ima pomembno vlogo tudi vitamin D. Potrebujemo ga za metabolizem kostnine, saj zagotavlja absorpcijo kalcija iz črevesja v kri in kosti ter mineralizacijo kostnine, hkrati pa pomembno pripomore k mišični moči in ravnotežju ter tako zmanjšuje tveganje zlomov. V sodobnem svetu pomanj­kanje vitamina D ogroža več kot polovico starejših od 50 let, še zlasti tiste, ki se manj gibajo in se redko izpostavljajo sončni svetlobi, saj nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov.

Dovolj je že, da vsak dan izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev za vsaj 15 minut. Svetlejša je koža, več vitamina D nastane. Sposobnost nastajanja tega vitamina v koži se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi viri vitamina D v prehrani. Največ ga vsebujejo mlečni izdelki, rumenjak, morske ribe in jetra.

Telesna dejavnost

Redna vadba je pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic vse življenje, obenem pa z dobro telesno zmogljivostjo zmanjšujemo tudi možnost padcev, ki se lahko končajo z zlomi. Nasprotno pa se bo z mirovanjem kostna gostota postopno zmanjševala. Pomembne so predvsem tiste dejavnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti, torej tek, hoja, hoja po stopnicah, ples in igra z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na napravah za fitnes.

Če že ima­te osteoporozo, se izogibajte dejavnostim, pri katerih je velika možnost padca, na primer hitremu alpskemu smučanju, gorskemu kolesarstvu, drsanju. Tudi golf, keg­ljanje, tenis, jahanje lahko hrbtenico zelo obremenijo, zato je potrebna previdnost. Izogibajte se vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (na primer trebušnjaki). Najbolje, da se pred začetkom vadbe posvetujete s fizioterapevtom ali svojim zdravnikom.

preberite tudi

• 

  Preventiva: gibanje

• 

  Vloga fitnesa pri preventivi pred osteoporozo

• Kakor kamen, kost

• 

  Kosti za 100 let

• 

  Je vitamin D čudežno zdravilo?