Zelena - barva, ki pomirja
Zdravje Zanj -
22. junij 2007 ob 00.00Kanabinoidi in njihov učinek, slab in dober, na človeško telo.
Je že poletje in v večernih urah se sprehajajo ljudje. Iz bolj ali manj skritih kotičkov zaveje bogat sladkast vonj, ki obdaja večjo ali manjšo skupinico. Kresnica ogorka, ki zažari vsakič, ko kdo potegne dim, potuje iz roke v roko, iz ust v usta. Razposajena družba, dimast spomin, smeh… Resnica, ki jo poznamo vsi, eni bolj, drugi manj, tudi iz lastnih izkušenj – marihuana. Tudi trava, hašiš, haš, skunk, kanabis, konoplja … Izrazov je toliko, kolikor je uporabnikov. In to je veliko.
Marihuana je najbolj zlorabljana prepovedana psihotropna substanca pri nas in v svetu. Po vsem našem modro-zelenem planetu je več kot 300 milijonov uživalcev te droge. Marihuana je vse našteto: je droga, ki deluje škodljivo, je lahko zdravilo in ima psihotropne učinke. Odgovor na v podnaslovu zastavljeno vprašanje bi bil povsem jasen, če bi znali dokazati, da marihuana ni le rekreativna droga najstnikov in da njeni zdravilni učinki odtehtajo škodljivosti.
Pravzaprav je marihuana tržni produkt, del rastline – konoplje, lat. Cannabis sative, ki izvira iz osrednje Azije. Danes raste tako rekoč po vsem svetu, najbolj pa ji ustreza zmerno in tropsko podnebje. Rastlina vegetativno raste poleti, ko so dnevi dolgi (svetloba! ). Ko se dolžina dneva skrajša, to je konec poletja, začne cveteti. V ugodnih podnebnih razmerah zraste od enega do dveh metrov in pol. V umetno nadzorovanih okoliščinah zraste izjemno hitro in vsebuje večji delež psihoaktivne substance. Zanimivo je, da je konoplja ‘sorodnica’ hmelja – sta edina predstavnika družine Cannabaceae, čeprav se hmelj s kakšnimi psihotropnimi učinki neposredno ne odlikuje.
Marihuana
Pod pojmom marihuana (trava, gandža) razumemo posušeno cvetje ter listje konoplje. Listi konoplje so prepoznavni z nazobčanimi lističi v obliki pahljače in so prava blagovna znamka (na oblačilih, obeski, tatooji). Marihuano lahko kadimo, samo ali pomešano s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pijačami. Najpogosteje se jo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto neštetih imen (džoint, špinel, metla, džola, žbe, bakla, joja, frulica, špina). Učinki pri kajenju marihuane se pojavijo že nekaj minut po inhalaciji dima, vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Pri peroralnem uživanju marihuane (kukiji/piškotki, maslo, mleko, čaj) je psihoaktivni učinek trikrat manjši kot pri kajenju in pojavi se z zamikom.
Običajna, naravno zrasla marihuana povprečno vsebuje 3 % THC, sinsemilla, ki je narejena samo iz cvetočih vrhov ženskih rastlin, v povprečju 9 %, lahko pa tudi do 25 % čistega THC.
Hašiš, hašiševo olje
Iz konoplje se proizvajata tudi hašiš in hašiševo olje, ki vsebujeta večjo koncentracijo THC, in sicer hašiš povprečno 9 %, lahko pa do 19 %, hašiševo olje pa v povprečju 19 %, lahko pa doseže do 27 % THC.
Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz konoplje, ki ima izredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Nastane s stiskanjem smole/kristalčkov, ki jih mehanično odstranimo z rastline. Ta smola je v dlačicah, ki prekrivajo konopljo. Največ smole je v dlačicah na listih in v cvetovih konoplje. Za en kilogram hašiša potrebujemo 600 kilogramov konoplje. Ena od različic hašiša je tudi hašiševo olje, ki je koncentrirana tekoča oblika hašiša, pridobiva se jo z desti-lacijo in je zelenočrne ali rdečerjave barve. Hašiš se uživa enako kot marihuana, pogosteje tudi brez tobaka z vodno pipo.
Skunk
Je umetno gojena konoplja, ki postaja vse bolj pereč problem, saj je njen učinek veliko močnejši, gojenje pa bolj prikrito očem in roki zakona. Z novim načinom gojenja konoplje v zaprtih prostorih je mogoče pridelati rastline, ki vsebujejo več THC. Pri tako imenovanem hidroponskem gojenju se konoplja goji v posebnih razmerah. Rastline ne rastejo v zemlji, temveč v mešanici peska, gramoza in žaganja. Uporablja se močno umetno svetlobo in toploto ter veliko vode z dodanimi kemikalijami, kot so cink, sulfati in manganov klorid. Konoplja raste hitreje, hitreje dozori in da tudi do desetkrat večji pridelek kot naravno zrasla konoplja. Laboratorijske analize so pokazale, da je vsebnost THC, ki ga vsebuje tako pridelana marihuana, ki ji na Nizozemskem pravijo tudi ‘Nederweed’ ali ‘Dutch weed’, od 9 % do 22 %, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže tudi do 40 %. Njeni učinki so podobni halucinogenim učinkom LSD. V Evropi je največji proizvajalec skunka Nizozemska. Skunk se praviloma kadi enako kot marihuana.
Kanabinoidi in endokanabinoidni sistem
V dimu pokajene konoplje so s posebnimi analitičnimi metodami prepoznali več kot 60 različnih kanabinoidov, ki so skoraj netopni v vodi, topni pa so v maščobah, alkoholu in drugih nepolarnih organskih topilih. Koncentrirajo se v viskozni smoli, ki se tvori v žleznem tkivu, imenovanem trihom. Najpogostejši kanabinoidi v izvlečku kanabisa so tetrahidrokanabinol (? 9THC), njegov prekurzor kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN), ki se spontano tvori iz ? 9THC. Pomemben je tudi ? 8THC, ki ga je sicer malo, a ima podobno aktivnost kot ? 9THC.
Za psihoaktivne učinke, ki jim uporabniki ‘podležejo’, je odgovoren THC, ki je glavna farmakološko aktivna komponenta v rastlini in hkrati je le-te v njej tudi največ. V telesu se presnovi v metabolit 11-hidroksi-THC, ki je še aktivnejši od THC in bistveno prispeva k farmakološkemu delovanju.
V osemdesetih letih so odkrili, da imajo kanabinoidi v našem organizmu posebna vezavna mesta, kanabinoidne receptorje, prek katerih lahko posredujejo svoje učinke.
Kmalu zatem, ko so bila prepoznana vezavna mesta za zunanje (eksogene) kanabinoide, so bili odkriti tudi nekateri telesu lastni (endogeni) ligandi za te receptorje, torej imajo ti receptorji fiziološki in farmakološki pomen v telesu. Kanabinoidni receptorji in njihovi endogeni ligandi tvorijo endokanabinoidni sistem.
O mehanizmih delovanja kanabinoidov na celičnem oziroma molekularnem nivoju je še vedno malo znanega. Cilji temeljnih raziskav so še vedno usmerjeni v odkrivanje novih substanc, ki delujejo prek kanabinoidnih receptorjev, in možnih novih kanabinoidnih receptorjev oziroma njihovih podtipov v posameznih organih. Glede na rezultate dosedanjih raziskav je očitno, da kanabinoidi delujejo tudi prek doslej še neznanih mehanizmov oziroma receptorjev, saj se nekateri njihovi učinki izrazijo tudi po blokadi do sedaj odkritih kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2.
Uspešne temeljne raziskave so omogočile izvedbo usmerjenih kliničnih raziskav, kjer se selektivnost in učinkovitost (in tudi toksičnost) posameznih zdravilnih učinkovin izkaže v posebnostih delovanja na ljudeh; to je torej tista pot do odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu.
preberite tudi
Komentarji
* Polja označena z zvezdico (*) so obvezna!