Ko ti stoji nasproti pravi mojster, rezila sploh ne vidiš. Zamegljen je od hitrosti in še preden se zaveš, ti že sloni ob vratu, trebuhu ali drugih življenjsko pomembnih delih. Nasprotnik vihti starinski dvorezni meč, ki je težak dobrih pet kilogramov, tako da ga drži z obema rokama. Mar ne bi to moralo pomeniti, da so zamahi počasni, njegove namere pa vidne že od daleč? Res da to ni lahka in hitra katana (japonski oziroma samurajski meč), a izurjen mojster vam tudi z deset-kilogramskim srednjeveškim mečem mimogrede odreže kak bingljajoči del, tako da prvi hip še opazili ne boste. Sicer pa prave nevarnosti ni. Na roki imate majhen ščit, na glavi čelado, spodnji del obraza in prsi vam pokriva žična srajca, ki ste jo že videli v srednjeveških filmih. Le da v njih vitezi tistih devetdeset, sto ali še več minut prešerno poskakujejo naokoli, vam pa bo že po petih minutah pošla sapa in ne boste mogli meča niti dvigniti več. Ah da, na televiziji je videti vse tako lahko. PRESKOK Če raje posedate doma, gledate tovrstne filme in grizljate bobi palčke, potem tale rubrika niti pod razno ni za vas. Če pa ste si ob gledanju filmov, kot so Ivanhoe, Gladiator in Braveheart, srčno želeli, da bi se rodili vsaj pred nekaj stoletji, potem ste na pravi sledi. Srednji vek je sicer že nekaj sto let v pokoju, graščaki se danes vozijo z limuzinami, vitezi so v smokingih in kravatah, princesa pa hoče biti že kar vsaka ženska. A kje so turnirji, oklepi, konji, viteštvo in vse lepe stvari srednjega veka? E, moji dragi, ni res, da jih ni več. Le skrili so se. Za vas jih je poiskala naša adrenalinska ekipa.
Prvo srečanje
Društev, ki v taki ali drugačni obliki ohranjajo srednjeveško kulturo, je pri nas kar nekaj. MH-ekipa je obiskala notranjsko društvo Lovrenc, ki se imenuje tudi društvo ljubiteljev konj, narave in tradicije. Fantje se ukvarjajo z mnogimi rečmi: srednjeveškim plesom, turnirskimi športi, pehotnim srednjeveškim bojevanjem, zelo razvito imajo tudi "vestern" sceno . . Prostore so si uredili v opuščeni vojašnici zunaj Rakeka, tako da se zdaj namesto vojakov po vojašnici sprehajajo bojevniki druge sorte. Če vam pred očmi vstajajo podobe iz japonskega karatejskega filma, v katerem tri tisoč učencev hkrati ponavlja iste gibe, si to kar lepo pometite iz butice.
Pri mečevanju ima vsak začetnik mentorja, ki je odgovoren za njegovo napredovanje. Trening mečevanja prilagajajo vsakemu posamezniku, gre torej za individualno učenje. "Ljudje pridejo na trening, najprej se malo pogovorimo, potem pa se odpravimo vihtet meče. Začetnega ogrevanja ni, premišljujemo pa, da bi ga uvedli. Vsak mentor da svojemu varovancu nalogo in ta jo nato izvaja. Če mu kaj ni jasno ali če želi dodane informacije, preprosto vpraša. Če želi pomoč, jo dobi. Pri nas ni strogega hierarhičnega sistema, vsi smo prijatelji in si med treningom pomagamo, " je pojasnil Marko Gorše, dežurni piarovec. Precej razpuščena bratovščina torej, tile lovrenčki. Torej pozor: če ste pričakovali strogo šolo z mrkim mojstrom, ki mu je treba izkazovati spoštovanje in čigar beseda je zakon, potem tole društvo ni za vas.
Trening
Mečevanja željni ljudje se srečajo enkrat na teden in vadijo od urice do urice in pol. To je kar veliko, saj ste na treningu oklepljeni kot fregata. Čelada, ščit in usnjene rokavice so obvezne. Vse drugo po željah, pri čemer se je dobro prej posvetovati s člani kluba. Prištejte še meč, ki je sprva lesen. Brez zmrdovanja, še tako boste težko sopli pod vso to opremo. Tudi najbolj zdržljivi junaki kluba Lovrenc priznavajo, da so po petih boja z jeklenim mečem kar precej izčrpani. Če se udeležijo seminarja, ki traja ves dan, pa zvečer roke od utrujenosti kar vlečejo po tleh. Torej: osnovna oprema (ki vam jo za začetek posodijo v klubu, tako da nikar še ne hitite po nakupih), lesen meč in že ste na bojnem polju. Vsak začetnik se najprej nauči pravilno premikati: kratek korak naprej, kratek korak nazaj, dolg korak naprej, premikanje v paru, ohranjanje pravilne medosebne razdalje . .
Dobro, hoditi nas je naučila že mama, povejte mi raje kaj o samem vihtenju meča! "V srednjem veku so se na evropskih tleh izoblikovale štiri šole mečevanja: italijanska, nemška, španska in francoska, " je pojasnil Marko. Pri Lovrencu ne sledijo posamezni šoli, temveč povzemajo malo iz te, malo iz druge, kar ima prednosti in slabosti. Napadi, obrambe, kombinacije . . naučili se boste vsega. Vadili boste v treh hitrostih.
Začetniki seveda začnejo z najpočasnejšo, pri kateri se premikate kot na počasnem posnetku. Ko ste izurjeni, vadite s srednjo hitrostjo. In kot mojster boste sukali svoj ljubi meček tako hitro, kolikor vam bodo dopuščale mišice. Izpitov ali polaganj stopenj pri Lovrencu ni, so pa pri drugih društvih, recimo pri Zlatih ostrogah. Ko glavni inštruktorji ocenijo, da ste že dovolj izurjeni, vam zaupajo pravi jekleni meč. Seveda je popolnoma top, toda z ostrimi meči se ne igrajo niti najbolj izkušeni mečevalci. Že tako ali tako kar lepo zaboli, če dobite z mečem po glavi. Sicer pa poškodb skoraj ni. Še največkrat jo kdo dobi po prstih, zaradi česar so nitril rokavice obvezne.
Postanite konan bar
Če se boste torej odločili, da boste vsaj od daleč povohali, kako je biti pravi vitez, kar pogumno! Za začetek ne potrebujete nič drugega kot dobro voljo in nekaj malega kondicije. Če boste le količkaj s srcem pri stvari, boste že po nekaj treningih obvladali premikanje, nakar pride na vrsto najzabavnejši del: vihtenje bridkega rezila in učenje napadalnih, obrambnih in drugih tehnik. Ali tudi pri tem obstaja razlika med resnično mečevalno in hollywoodsko tehniko, tako kot pri borilnih veščinah, kjer se filmska razlikuje od tiste prave za nekaj milijonov svetlobnih let? "Tudi tu je tako, " prizna Marko Gorše.
Toda bodite brez skrbi, saj so se pri Lovrencu zagrizli tudi v hollywoodsko zvrst mečevanja. "Trudimo se trenirati kar se da pristno mečevanje, a kako dobro filmsko potegavščino pa vseeno poberemo, " se namuzne. Že po nekaj treningih boste lahko izvedli kak filmski obrat z mečem, tako da bodo navzoče gospodične dobile mehka kolena in iskrice v očeh. Ah, vitez moj, končno sem te našla! Kolikšna pa je fitnes vrednost tega opletanja z meči? Kar velika, dragi moji adrenalinci, kar velika. Je že res, da vihtenje meča krepi mišice na rokah in blagodejno vpliva tudi na rast prsnih mišic, toda najbolj so obremenjena predvsem stegna. Noge pri mečevanju delajo največ, saj bojevnika pri izmenjavi le redko stojita pri miru. Prištejte k temu še oklep, ki ga nosite (ta je le osnoven, poskusite se obleči kot pravi vitez), pa boste razumeli, zakaj boste po treningih čutili predvsem stegenske mišice.
Gregor Logar
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
