Obstaja veliko vrst jajčevcev, vendar je ovalna vijoličasta oblika še vedno najbolj priljubljena. Jajčevci vsebujejo zelo malo maščob, vijoličasta lupina pa vsebuje barvilo nasuin, ki je močan antioksidant.
Jajčevci izvirajo iz Indije in jih v Aziji uporabljajo že več kot 2500 let. Zaradi cvetov so jajčevce najprej vzgajali kot okrasno rastlino in šele pozneje v njej odkrili tudi zelenjavo. Zgodnje sorte so imele bele ali rumene plodove v velikosti kokošjega jajca, zato se tudi imenuje jajčevec.
Od belih do škrlatnih
Danes so na voljo sorte različnih oblik, velikosti in barv. Najbolj znana je podolgovato-ovalna vijoličasta s plodovi, dolgimi od 12 do 25 cm in debelimi od 6 do 9 cm. V Indiji imajo tudi večje sorte, kjer so plodovi lahko težki tudi do 1 kg.
Barva lupine se spreminja od bele, rumene in zelene do škrlatne in temno vijoličaste. Nekatere sorte imajo lisasto ali večbarvno lupino. Na Kitajskem so jajčevci daljši in ožji in so videti kot kumare.
Solanin in nikotin
Jajčevci vsebujejo zelo malo maščob, vijoličasta lupina pa vsebuje barvilo nasuin, ki je močan antioksidant. Jajčevci vsebujejo tudi esencialno beljakovino triptofan, magnezij, mangan, baker, vitamine B1 (tiamin), B3 (niacin), B6 (piridoksin) in folate.
Surovi jajčevci vsebujejo strupeni solanin, ki je predvsem v nedozorelih plodovih. Solanin se pri kuhanju razkroji, zato jajčevcev ne smemo uživati surovih.
Jajčevcev se drži zmotno prepričanje, da vsebujejo zelo veliko nikotina. Vsebujejo namreč do 100 mikrogramov nikotina na 1 kg sadeža – vsekakor nič več kot druge vrste zelenjave.
Soliti ali ne?
Fenolne kisline povzročijo, da prerezan jajčevec na zraku porjavi, in so krive za njegov grenak okus. Da to preprečite, zadostuje že nekaj kančkov olja, kisa ali limoninega soka.
Grenčino lahko odstranite tako, da narezane jajčevce osolite in pustite stati 30 minut. Jajčevce nato iztisnete in po želji splaknete z vodo.
Vendar sodobne sorte jajčevcev vsebujejo zelo malo grenčine, tako da soljenje zaradi nje ni potrebno, zlasti če jih kuhate, saj z izločeno tekočino odide tudi nekaj okusa. Je pa nasoljevanje priporočljivo, če jajčevce pečete (tako preprečite, da bi se kuhali v lastnem soku) ali cvrete (tako vpijejo manj maščobe).
Lupljenje
Če želite olupiti jajčevec, imate več možnosti. Lahko ga preprosto olupite z nožkom za lupljenje krompirja ali pa ga poparite (kot paradižnike) in z njega z nožem previdno potegnite lupino.
Tretja možnost je, da ga v pečici, ogreti na 200 stopinj, pečete približno 20 minut, da lupina začne delati mehurje in počrni. Takoj ko ga vzamete iz pečice, ga lahko potem olupite.
Shranjevanje
Zreli jajčevci imajo enakomerno lupino z mat leskom. Na pritisk se sadež rahlo vdre. Če ima jajčevec na koži rjave ali temne lise, ni več primeren za uporabo.
Najboljši so, če jih porabite čim bolj sveže, sicer pa jih, zavite v folijo, lahko hranite v hladnem prostoru (na primer v kleti) do teden dni. Izogibajte se sobni temperaturi, hladilniku in shranjevanju v bližini paradižnika in jabolk.
Jajčevci so vsestransko uporabni. Imajo nevtralen okus in se zato podajo v različne jedi sredozemske in azijske kuhinje: na primer v omake za testenine, namaze in jedi z rižem, nadevani z mesom in sirom ali pečeni na žaru.
Seveda ne smejo manjkati v francoskem ratatoulu, niti v grški musaki, azijskem namazu baba ghanoush ali v italijanskem zelenjavnem narastku.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
