Za marsikatero zdravstveno težavo je lahko odgovorno delovanje ščitnice. Ščitnica je majhna žleza z notranjim izločanjem, kar pomeni da proizvaja hormone, ki jih oddaja v kri, od koder prehajajo v tkiva po vsem telesu, ter tako nadzoruje delovanje celic. Vpliva na skoraj vse organe in pospešuje presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin.

Leži v sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom, njena oblika pa spo­minja na metulja – zgrajena je namreč iz dveh delov, ki sta povezana s tankim slojem tkiva.

Pri odraslem človeku tehta le deset do 20 gramov, njen premer pa je približno pet centimetrov (pri ženskah je navadno nekoliko manjša kot pri moških). Sestavljajo jo številni mešički, obdani s prepletenimi kapilarami, po katerih se prenaša jod, in tako prihaja do povezave med njim in ustreznimi beljakovinami.

Ščitnica izloča hormona T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin), katerih raven v telesu je nadzorovana. V krvi ju uravnava hipofiza, žleza, ki leži na lobanj­skem dnu. Ta uravnava tudi delovanje drugih žlez, na primer nadledvičnice, jajčnikov in testisov.

Za pravilno delovanje ščitnice morajo torej usklajeno delovati hipotalamus, hipofiza, ščitnica in beljakovine, ki vežejo njene hormone. Ščitnica je torej pomembna žleza, ki uravnava našo presnovo.

Pomen joda Za pravilno delovanje ščitnica potrebuje jod, element, potreben za sintezo njenih hormo­nov in vzdrževanje njene normalne velikosti. Odrasel človek ga na dan potrebuje 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 200.

Ustrezen vnos joda med nosečnostjo je pomemben tudi zato, ker jod prehaja skozi posteljico v plod, katerega ščitnica deluje že v drugem trimesečju. Po porodu pa je za dojenčka edini vir joda za tvorbo ščitničnih hormonov jod iz materinega mleka. Jod se v obliki jodida hitro absorbira iz prebavil.

Približno deset odstotkov se ga nakopiči v ščitnici, 90 pa ga prek ledvic izločimo z urinom. Kadar nam ga primanjkuje, ga telo črpa iz ščitnice, kar vodi k motnjam v njenem delovanju. Za normalno delovanje ščitnice potrebujemo izredno majhne količine joda, vendar ga z normalno prehrano žal ne dobimo vedno dovolj, zato jo je priporočljivo obogatiti z morskimi ribami in sadeži, ohrovtom, koruzo, polnovrednimi žitaricami, jabolki in hruškami ter za vsakodnevno pripravo jedi uporabljati jodirano ali neprečiščeno morsko sol.

Deset gramov kuhinjske soli vsebuje približno 250 mikrogramov joda. Dnevni odmerek naj ne bi presegel šestih gramov, saj je ta količina dovolj za priporočenih 150 mikrogramov joda. S sodobno prehrano pa na dan povprečno zaužijemo tudi več kot deset gramov soli in tako seveda povečamo tudi vnos joda.

Zdrava ščitnica prepreči škodljive učinke velike količine joda, ki pa je nevarna za vse z motenim delovanjem ščitnice. Če je na primer povečana in vsebuje še avtonomno tkivo, se lahko zaradi večje količine joda na primer razvije njeno prekomerno delovanje.

Motnje delovanja te pomembne žleze

Kadar zdravnik posumi na kakršnokoli moteno delovanje žleze, nas pošlje na pregled krvi, s katerim določijo raven TSH v krvi. Če gre za spremenjeno obliko oziroma velikost ščitnice, pa nas napoti k tirologu. Poleg kliničnega pregleda opravi ultrazvok ščitnice, s katerim natančno oceni njeno velikost in zgradbo, dodatne laboratorijske preiskave in scintigrafijo ščitnice, s katero ocenijo delovanje posameznih področij v žlezi.

Če je potrebno, s tanko iglo odvzame tudi vzorec obolelega predela ščitnice. Z opravljenimi preiskavami postavi diagnozo in se odloči za ustrezno zdravljenje.

Nepravilnosti delovanja ščitnice sta navadno dve: povečano delovanje (hiperfunkcija) ali zmanjšano delovanje (hipofunkcija); bolezni ščitnice pa so navadno kronične. Ščitnica je žal dovzetna tudi za rakava obolenja, vendar je rak na ščitnici načelno ozdravljiv.

Prekomerno delovanje žleze

Hiperfunkcija pomeni, da ščitnica deluje povečano, lahko izloča preveč tiroksina, zaradi česar pride do nepravilnega srčnega utripa, povečanega bazalnega metabolizma, s tem pa je povezana tudi večja potreba po kisiku in večja proizvodnja toplote. Bolniki so navadno nervozni in tresejo se jim roke. V skrajnih primerih del žleze operativno odstranijo. Bolezensko stanje imenujemo hipofizni gigantizem.

Tudi hipertiroza je bolezensko stanje, ki ga povzroča prekomerno delovanje ščitnice, ki tvori preveč hormonov, posledica pa je obremenjenost tkiv s prekomernimi koncentracijami ščitničnih hormonov. Bolezenski znaki so predvsem posledica pospešenih presnovnih procesov. Njeno prepoznavanje ter ustrezno in pravočasno zdravljenje sta nujna, kajti če hipertiroze ne zdravimo, lahko trajno okvari številne organe in resno ogrozi naše življenje.

Zdravimo jo z zdravili, kirurško, učinkovit način zdravljenja pa je tudi z radioaktivnim jodom, saj uniči preveč aktivno ščitnično tkivo. Pri drugih ščitničnih boleznih, kot sta avtonomno tkivo v ščitnici in golša, zdravljenje z radioaktivnim jodom običajno umiri hipertirozo in zmanjša golšo, redkeje pa povzroči hipotirozo.

Nekateri znaki prekomernega delovanja

  • oslabljena mišična moč
  • pospešen srčni utrip tudi v mirovanju, ki pogosto presega 100 udarcev na minuto
  • motnje srčnega ritma
  • visok krvni pritisk
  • potenje in občutek vročine
  • tresenje
  • povečan tek in hujšanje hkrati
  • motnje spanja
  • pogosto odvajanje blata in driska
  • nabrekle veke ter pordele in izbuljene oči
  • preobčutljivost za svetlobo
  • duševne motnje, kot so nemir, živčnost, depresivnost
  • moten menstrualni ciklus

Zmanjšano delovanje žleze

Hipofunkcija pomeni, da ščitnica ne deluje dovolj. To je lahko posledica različnih dejavnikov: ni prisotnega hormona TSH, ki ga izloča hipofiza, vsebuje premalo joda ali gre za nepravilnosti v sintezi tiroksina.

Kadar je ščitnica premalo dejavna in izloča premalo ščitničnih hormonov, govorimo o hipotirozi, za katero oboleva približno pet odstotkov ljudi, pogostejša pa je pri ženskah in starejših ljudeh. Gre za znižano raven ščitničnih hormonov, kar povzroči, da se presnovni procesi upočasnijo, zato je tudi veliko različnih znakov bolezni. Ti so odvisni od stopnje pomanjkanja ščitničnih hormonov, trajanja hipotiroze pa tudi od subjektivnega zaznavanja težav.

Blago ali začetno bolezen pogosto odkrijemo naključno, saj običajno ne povzroča težav. Hipotirozo zdravimo z zdravili, in sicer z nadomeščanjem ščitničnega hormona tiroksina. Zdravljenje začnemo polagoma z manjšimi odmerki, saj bi večji lahko povzročili burne stranske pojave. Odmerek je pravilen, ko dosežemo primerno raven TSH. Bolnik jemlje zdravila vse življenje.

Za pomoč pri pripravi prispevka se zahvaljujemo mag. farm. Polonci Fiala iz Pomurskih lekarn in Društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica.

Živa M. Brecelj

vir: Elle

Sorodni članki

Je kriva ščitnica?

Pridobivanje ali izguba telesne teže, hektična storilnost ali stalna zbitost – za vsemi temi simptomi se skriva ista težava: nepravilno delovanje ščitnice. Ta metuljast organ, ki...

Je lahko metabolizem prehiter?

Hitrost metabolizma oziroma presnove se razlikuje od človeka do človeka. Marsikdo bi naredil vse, da bi bil njegov metabolizem hitrejši, saj to pomeni, da telo tudi v mirovanju porabi...

Zakaj je jod zelo pomemben

V našem telesu je zelo malo joda, približno 10 do 15 mg, a če je pomanjkanje izrazitejše, se lahko srečamo z boleznimi kot so golša, hipotiroza, neplodnost, rak (jajčniki, dojke...

Izbor uredništva

Popestrite vadbo s 3 odličnimi vajami v naravi

Razbijte monotonost! Naše okolje nam ponuja različne možnosti za treniranje. Izkoristite ga.

Več...

V živo: 72 urna humanitarna akcija Srce Sloveniji

27. avgusta se bo s skokom v morje na plaži v Kopru pričela 72 urna humanitarna akcija Srce Sloveniji. Pridružite se ekstremnemu...

Več...

Le še teden dni do začetka priprav na Ljubljanski maraton 2014!

Začnemo 2. septembra ob 18. uri. Če še niste prijavljeni, imate zdaj priložnost, da to storite.

Več...


Najbolj brane vsebine

8 slabih navad, za katere si niste mislili, da so tako slabe

So navade, ki jih opustimo, ker se nam zdijo slabe, in so navade, ki jih obdržimo, čeprav vemo, da niso najboljše. In čeprav se vam mogoče kakšne stvari ne zdijo tako grozne, vas moramo žal razočarati: te male razvade lahko pustijo veliko slabih posledic – seveda na zdravju in posledično sreči. Torej, pojdimo pogledat osem največjih 'malih' nezdravih navad, ki se jih morate zares odvaditi.
Več...

Športno srce

ŠAli ste vedeli, da še tako "zdrav" človek vsakodnevno dožživi kar nekaj aritmij?
Več...

Ali jabolčni kis res pomaga pri hujšanju?

Zagovorniki hujšanja z jabolčnim kisom trdijo, da kis izpira maščobe v debelem črevesu, pomaga telesu prebaviti hrano in zmanjšuje tek. Torej, ali jabolčni kis res pomaga pri izgubljanju teže?
Več...

Razgibajmo Ljubljano: Teden športa 2014

Od 8. do 13. septembra bo v Ljubljani potekal prvi Teden športa.
Več...

6 razlogov, zakaj je dan dobro začeti s toplo limonado

Ritual, ki prihaja iz ayurvede, prinaša cel kup zdravju dobrodejnih učinkov.
Več...


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri