Tanja Žakelj, 25-letna gorska kolesarka, letošnja zmagovalka svetovnega pokala v olimpijskem krosu, je s seboj v Ljubljano prinesla še malo svežega gorskega zraka iz svoje vasice Ledina nad Idrijo.
Ja, Tanja prav diši po svežem, nobenega sprenevedanja, hvaljenja, nobenega pritoževanja nad sponzorji in državo, mlada ženska je enostavno utelešenje čistega športnega duha in poštenosti.
Letos je bila najboljša, je samozavestna, a priznava, da ji brez ekipe ne bi uspelo.
Kaj je to z vami kolesarji?
Svetovni mladinski prvak v cestnem kolesarstvu Matej Mohorič je zlati maturant. Vi ste bili zlata maturantka. Ali to pomeni, da grejo vsi najpametnejši in najbolj delovni posamezniki v kolesarstvo?
Tanja: Zagotovo je uspešnost v šoli povezana s športom. Vsak vrhunski športnik ima disciplino in mora biti vztrajen. Zelo pomembna je tudi koncentracija, ta ti zagotovo pomaga tako na tekmah kot pri šolskih in študijskih uspehih.
Pa ste kdaj razmišljali o cestnem kolesarstvu?
Tanja: Ne, nikoli. Res. Mislim, da tudi nimam dobrih predispozicij za cestno kolesarstvo, to vidim že na treningih.
Saj verjetno bi se dalo veliko izboljšati, samo mislim, da sem bolj za gorske tekme. Najprej sem trenirala orientacijski tek, potem so me potegnili v gorsko kolesarstvo. Vedno sem bila dobra v teku in vedno sem rada kolesarila, vzdržljivost pa je pomembna pri tem športu.
Bi lahko sploh trenirali šport v dvorani?
Tanja: Mislim, da ne. Učitelji so me hoteli navdušiti za atletiko, a sem vedela, da to ni zame. Vedno sem bila za športe v naravi. Igrala sem tudi nogomet in z ekipo U16 smo bile celo državne prvakinje. S prijatelji sem veliko smučala in tekla na smučeh.
Letos ste postali zmagovalka v skupnem seštevku svetovnega pokala? Kaj je letos odločilo, da ste prišli na vrh?
Tanja: Vse se je spremenilo s tem, ko sem zamenjala ekipo in prišla v Unior Tools Team. Zdaj je moja naloga le, da treniram in tekmujem, za vse drugo je poskrbljeno.
Za vas skrbijo sami fantje? Kako se počutite – blažena med fanti ali ...?
Tanja: Fantje so super, res se potrudijo zame. Po navadi kateri od njih vzame s seboj še svojo punco, da ta malo gospodinji. V ekipi je sicer še Angležinja, ki tekmuje v spustu, tako da imam tudi žensko družbo, če želim. Res smo super ekipa.
Kako pa je na tekmovanjih? Vam je kdaj tudi dolgčas?
Tanja: Včasih zna biti tudi dolgočasno, a se znam zamotiti. Veliko berem, nisem preveč navdušena nad računalnikom in igricami.
No, na tekmovanjih se je treba predvsem popolnoma skoncentirati na tekmo. Seveda pa se tudi veliko družimo, smejimo, klepetamo, ni nam hudo.
Pa imate pred tekmami težave s spanjem, tremo?
Tanja: Ne, zanimivo, nikoli nisem imela pred tekmami težav s spanjem. Po navadi takrat še posebej dobro spim. Edino pred zadnjo tekmo v Hafjellu, ki je odločala o dejstvu, ali bom zmagovalka svetovnega pokala ali ne, takrat me je pa zvilo in nisem in nisem mogla zaspati. Veliko več težav s spanjem imam po dobri tekmi, takrat se nikakor ne morem umiriti.
Kako pa je po tekmi? Vas vse boli ali bi lahko spet skočili na kolo in zmagali?
Tanja: Vse je odvisno od tekme in dneva. Včasih gre vse super in naslednji dan nimam nobenih posledic, no, na tekmo ne bi morala ravno iti, ampak grem vseeno razvozit. Včasih pa si popolnoma polomljen, čeprav imaš za seboj slabo tekmo.
Običajno te najbolj utrudijo tekme, kjer je veliko sprememb tempa in delaš gibe, ki ti niso domači. A vseeno človek potrebuje nekaj časa, da se spet popolnoma sestavi.
V svetovnem pokalu je tempo takšen, da je običajno tekma vsak vikend, vmes pa ravno toliko prideš k sebi, da lahko spet tekmuješ.
No, po nekaj zaporednih tekmah pa si že pošteno utrujen, a za skupno zmago praktično ne smeš izpustiti nobene tekme.
Kaj pa odloča na tekmah? Je start res tako pomemben?
Tanja: Start je pomemben, saj si moraš izboriti dobro izhodišče za dirko, drugače izgubljaš preveč energije za prehitevanje. Letos sem imela k sreči vedno dobro startno pozicijo, in to je potem takoj veliko lažje.
Gorski kolesarji morajo biti zelo vzdržljivi, zdržati morajo vse spremembe ritma. Pomembna je tud koncentracija. Zdaj sem zelo napredovala tako v startu kot v spustu. Prej sem bila pri spust napeta, izgubljala sem veliko energije, zdaj sem sproščena, znam se tudi spočiti vmes, to je res zelo pomembno. To je zagotovo prednost, da so v naši ekipi sami 'spustaši', ki so me veliko naučili.
Ste dali po koncu sezone kolo v kot?
Tanja: Nisem sita kolesa! Kje pa! S prijatelji hodimo na kolesarske izlete, ture. Peljati se s kolesom je vedno fino, to mi je vedno v užitek.
Zdaj imam nekaj časa prosto, počasi in pametno se bomo pripravljali na novo sezono, ki se začne spet marca.
Super bi bilo, če bi mi vmes uspelo še diplomirati, a je trenutno težko. Popolnoma sem ven iz študija, sploh ne znam več sesti za knjige.
Študirate kemijski inženiring, se vidite v tem poklicu?
Tanja: Ne, a rada bi imela neko formalno izobrazbo, potrdilo, to se mi zdi zelo pomembno. Vendar mislim, da bom s tem zaključila kemijski inženiring, rada bi ostala v kolesarstvu, tukaj vidim svoj poklic.
Tanja o sebi
Bolj razmišljam o sebi, težje mi je opisati svoj značaj. Bila sem edino dekle iz generacije v sosedstvu, zato sem odraščala v družbi fantov.
Prosti čas smo večinoma zapolnili s športom, najpogosteje smo tekmovali – ni bilo vse samo za užitek in zdravje.
Ves čas sem potrebovala izzive, in ker sem bila med samimi dobrimi športniki, mi je to zagotovo pomagalo do več samozavesti in kvalitete.
Napisala: Tina Lucu, fotografije: Goran Antley, Martin Plater
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
