VIDEO: Dileme sodobnega starševstva: Janja Urbančič o neprimernem vedenju otrok

13. 6. 2019
Deli
VIDEO: Dileme sodobnega starševstva: Janja Urbančič o neprimernem vedenju otrok (foto: profimedia)
profimedia

Janja Urbančič, mama dveh šoloobveznih otrok, predavateljica, vodja starševskih skupin ter mentorica za osebno rast, sočutno in avtentično vzgojo, je med drugim spregovorila o neprimernem vedenju. Kaj starši počnejo narobe in zakaj se otrok grdo obnaša?

 

Tu je nekaj ključnih tem, o katerih je predavala Janja Urbančič. Med njimi morda najdete kakšen dober nasvet, ki vam bo pomagal, ko se naslednjič znajdete v kočljivi situaciji z otrokom.

Kaj NI sočutno starševstvo?

To zagotovo ni:

  • Razvajanje - Meje pri vzgoji nujno potrebujemo, tako zaradi otrokove varnosti kot zaradi sebe. S popuščanjem si delamo veliko škodo, kar se pokaže v otrokovem kasnejšem vedenju.

Pri tem opozori na dve kritični točki pri postavljanju meje:

1. Postaviti mejo in reči ne.

2. Vztrajati pri postavljeni meji.

Včasih pri postavljenem popustimo, saj po Janjini razlagi starši v sebi nosijo strah, da jih otroci ne bodo marali. Pazite tudi na nerealne meje, torej da od otrok ne pričakujete preveč za njihovo starost.

  • Dati otroka na prvo mesto in pozabiti nase - Tako so bili morda naučeni naši starši: vedno je bil  pomembnejši partner, prijatelj, šef … Če ste se preizkusili v tem, da ustrežete vsem in prijazno upoštevate prav vse nasvete za vzgojo, ki vam jih nudijo drugi, ste spoznali, da nikakor ni lahko. Tega ne potrebujete. Namesto tega se vprašajte, kako sami želite vzgojiti otroka in katere vrednote želite postaviti na prvo mesto.

V nadaljevanju razloži, kaj je del sočutnega starševstva, kako naj bi ravnali in zakaj na določeno otrokovo vedenje reagiramo pretirano.

mati

O varni in čustveni navezanosti

Kadar se starši ne zmorejo uspešno odzvati na določene otrokove potrebe, so bili zelo verjetno ranjeni v otroštvu. Njihove potrebe so ostale nezadovoljene, kar je pustilo posledice.

Poglejmo si Janjin primer.

Kadar moramo otroka večkrat opomniti, naj naredi, kar ga prosimo, in ko nas ponovno presliši, izgubimo živce in morda povzdignemo glas. Zakaj?

“Ker se počutimo neslišane, nespoštovane in nepomembne,” se glasi Janjin odgovor. Ko je razmišljala, zakaj se sama tako počuti, je prišla do ugotovitve, da se ji je nekaj podobnega dogajalo v otroštvu. Janjin oče je večino časa preživel v svojem svetu in bil miselno ter čustveno odsoten. Pomembnejši so bili konji, televizija, časopis, šele nato je prišla na vrsto Janja.

Ko jo je sin ignoriral, je zato občutila bolečino iz otroštva. Ko jo je razrešila, jo je sin manj pogosto ignoriral, ona pa je veliko lažje ostala mirna. Na neposlušnost otroka je reagirala veliko bolje.

Neprimerno vedenje otroka in napake staršev

Prvo napako starši naredijo že pri kaznovanju. Kazni ne potrebujejo vedno, saj lahko namesto tega  reagirajo proaktivno. Ko otrok na primer pleza, kjer ne bi smel, ga lahko ob prvi neposlušnosti starši odnesejo, namesto da se spuščajo v besedni dvoboj. Pogosto pride tudi do t. i starševskih izbruhov, ko otroci prestopijo meje in se starši odzovejo povsem nenadzorovano in pretirano. Če boste ravnali proaktivno, lahko to preprečite.

Ko je otrok agresiven, meče predmete okrog sebe, vpije in vas ne posluša, skušajte najti vzrok. Za neprimerno vedenje vedno obstaja razlog, ki je pogosto ta, da je otrok premajhen, da bi razumel, kako se ne sme obnašati. Od dvoletnika na primer pričakujete, da bo eno uro sedel pri miru v tišini.  Ne more raziskovati in se prosto gibati, zato postane živčen.

Včasih pa ima otrok drugo potrebo: je lačen, žejen, utrujen in to pokaže z grdim vedenjem. Temu se boste preprosto izognili tako, da ga vprašate, kaj potrebuje in zadovoljite njegovo potrebo.

Janja je spregovorila tudi o skrajnem vedenju otrok, kot je agresivnost. Starši običajno postavijo kazen, s katero hočejo to zatreti. Drži, da morajo takšno obnašanje čim prej ustaviti, vendar se otrok ob kazni počuti manj ljubljenega in sprejetega. To lahko poslabša situacijo ali povzroči, da otrok potlači svoja čustva in potrebe ter postane priden, vendar zato prikrajša sebe.

Namesto tega se vprašajte, kaj stoji za agresivnimi izpadi - kaj se zares dogaja? Morda potrebuje občutek varnosti, več časa s starši, nekoga, ki mu bo prisluhnil in mu dal vedeti, da ga razume.  Ko mu to zagotovite, se bo vedenje spontano umirilo.

Več pa izveste v videu.

Novo na Metroplay: "Življenje nam prek izzivov želi nekaj povedati" | Dejan in Tamara - Pot do spremembe