Da bi dobili več, morate DELATI MANJ, trdi nova študija

31. 1. 2024
Deli
Sodobni pisarniški delavci na primer poročajo o neskončnem nizu sestankov na svojih koledarjih z malo časa za karkoli drugega. (foto: Profimedia)
Profimedia

Nedavna poročila so razkrila, da zaposleni doživljajo šokantno visoko stopnjo izgorelosti in kažejo na nujno potrebo po iskanju novega pristopa. 

Sodobna družba je soglasno vsilila idejo, da je več boljše. Toda za mnoge od nas to pomeni le povečanje števila nalog in odgovornosti, čeprav nismo prepričani, da ima kdo kaj od tega.

Preberite še: 

Vodje imajo na primer osemkrat večjo verjetnost, da bodo predlagali spremembe, ki vključujejo dodajanje na trenutni seznam opravil, namesto da bi ga odstranili.

230 odstotkov več sestankov

Vodstvo zdaj preživi 230 odstotkov več časa na sestankih kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in izkazalo se je, da to sodelovanje pogosto povzroča stres pri zaposlenih.

Povprečna velikost doma se je v zadnjih 40 letih močno povečala in raziskovalci so tudi ugotovili, da se je čas, ki ga starši preživijo s svojimi otroki, v zadnjih petih desetletjih eksponentno povečal, kljub temu, da več staršev dela zunaj doma.

Čeprav lahko nekatere od teh sprememb same po sebi vidimo kot pozitivne, nas tudi obremenjujejo.

Visoka stopnja izgorelosti

Nedavna poročila so razkrila, da zaposleni doživljajo šokantno visoko stopnjo izgorelosti in kažejo na nujno potrebo po iskanju novega pristopa, predvsem pa zavestno odstranjevanje določenih dejavnosti in ciljev.

2030 15 ur dela na teden?

Leta 1930 so ekonomisti napovedali, da bo do leta 2030 življenje tako uspešno, da bodo ljudje morali delati le približno 15 ur na teden. V takem svetu bi bil problem zapolniti svoj obilico prostega časa. Toda bolj ko se bližamo temu letu, manj časa imajo ljudje.

Sodobni pisarniški delavci na primer poročajo o neskončnem nizu sestankov na svojih koledarjih z malo časa za karkoli drugega. Po drugi strani se je pokazalo, da zmanjšanje števila sestankov za 20 odstotkov poveča zadovoljstvo za 48 odstotkov, produktivnost za 35 odstotkov, komunikacijo za 45 odstotkov in zavzetost za 28 odstotkov.

In kaj, če vam povemo, da lahko sprožilce stresa izklopite?

Dober primer je Intel, ki je inženirje spodbujal k reševanju pomembnih nalog tako, da jim je ob torkih zjutraj namenil štiri ure »časa za razmišljanje«. Podobno je 3M implementiral ure za viharjenje možganov kot "15-odstotni čas", Google pa kot "20-odstotni čas", kar naj bi vodilo do ustvarjanja Post-it in Gmaila.

Ta podjetja so razvila nekaj svojih najboljših izdelkov s tem, da so zaposlenim omogočila manj nujna opravila in dala prednost pomembnemu.

Zunanji sodelavci

Neka študija je pokazala, da poraba denarja za osvoboditev neželenih dejavnosti prinese več sreče kot nakup materialnih dobrin. Z drugimi besedami, razmislite o porabi denarja za zunanje izvajanje nekaterih nalog, ki vam niso všeč, ker vam lahko na koncu prinese zadovoljstvo.

Navdihnjena s to idejo je Stanford School of Medicine sprožila pobudo, ki članom fakultete ponuja bone za storitve, kot so dostava obrokov, pranje perila in čiščenje hiše. Kasnejša poročila so pokazala, da je bilo pri zdravnikih, ki so uporabljali ta program, 20 odstotkov manjša verjetnost, da bodo opustili študij na Stanfordu, in menili, da so dosegli boljše ravnovesje.

Resnica je pravzaprav…

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze v Virginiji, je pokazala, da naša nagnjenost k pretiravanju ne izhaja iz pomanjkanja hvaležnosti za dobre rešitve, temveč iz naše nagnjenosti, da jih ignoriramo med procesom razmišljanja. Ko so ljudje opozorjeni, naj razmislijo o odštevanju od svojega trenutnega stanja, se pogosto odločijo za ta pristop, ker je dokazano, da na koncu daje boljše rezultate.

Preberite še: 

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek