Esther Newton je začela opažati, da izgublja kilograme in prepričana je bila, da je to posledica njenega zdravega življenjskega sloga ter telovadbe. Vendar se je še kako motila ...
Včasih resnica ni vidna na prvi pogled in v tej zgodbi se je zares skrivala globoko pod površjem.
- Preverite tudi: Nosite tesne kavbojke? Izkušnja 35-letnice vam bo dala misliti!
Esther se je izgube teže razveselila, saj je začela redno telovaditi, odrekla se je sladkorju in mastni hrani. A ko so kilogrami kar "leteli" z nje, je njena družina postala zaksrbljena. Esther je začelo skrbeti, ko so ji bili prstani preveliki in so začeli drseti z njenih prstov. Mati in učiteljica je v enem letu prešla iz 67 kilogramov na 46 kilogramov, čeprav je vmes prekinila z dieto.
"Na neki točki sem se počutila, kot da so iz mene izsesali vso življenje, saj nisem morala več početi stvari, ki jih imam rada in me osrečujejo. Bila sem samo še senca sebe in nisem vedela, koliko še lahko prenesem. Družina je bila zelo zaskrbljena, kaj se dogaja z mano, jaz pa se hočem vedno premikati dalje, tudi v najtežjih časih, zato se nanje nisem ozirala.
Hčerka mi je dala nekaj neprijaznih komentarjev in takrat sem vedela, da mora biti nekaj hudo narobe, če je tudi ona opazila, da je nekaj čudno pri vsem tem.
Začela sem dojemati, da nisem vredu, čeprav sem skušala to sprva ignorirati."
Takrat je odšla k zdravniku, ki ji je povedal, da bi lahko imela raka na jajčnikih. Zaradi nevarnosti in diagnoze so ji jajčnike kmalu odstranili. "Zgodilo se je tako hitro, da nisem niti dojela vsega skupaj. Bilo je preveč zame in vse, kar sem si želela, je jasen odgovor, kaj je narobe z mano. Seveda nisem hotela slišati, da imam raka, vendar bi vsaj vedela, kaj mi je."
Kmalu je izvedela, da nima raka. Njeni simptomi pa so se poslabšali: razpokane ustnice, izguba apetita, suhi in lomljivi lasje ...
Potem so ji končno postavili pravo diagnozo: premajhno izločanje prebavnih encimov v trebušni slinavki. Gre za redko bolezen, ki ovira prebavne procese. Dobila je zdravila, ki ji pomagajo lajšati simptome in ponovno uživati v hrani. Od takrat je pridobila nekaj kilogramov.
"Po letih trpljenja sem končno izvedela, kaj je narobe z menoj. Sem prava srečnica, saj bi bile vse druge diagnoze verjetno veliko hujše. Boli me, da trenutno še ni zdravila za mojo bolezen, vendar imam zdravila, po katerih se počutim bolje in imam več energije.
Pomembno je iskati odgovore, dokler jih ne najdete. Nikoli prej nisem slišala za to diagnozo, zato se rado zgodi, da nikoli zares ne izvemo, kaj je narobe. Sedaj bom končno spet takšna, kot pred boleznijo."
Vir: metro.co
Morda bi vas zanimalo tudi:
Je hrana na naših policah, sploh varna?
V epizodi Aktivni podkasta gostimo Zalo Mlinšek, mag. inž. prehrane. S svojim znanjem Zala številnim pomaga pripravljati bolj zdrave in hranljive obroke, tokrat pa smo se z njo pogovarjali o varnosti živil, ki so na naših policah.
Kdaj lahko rečemo, da je živilo varno? Kaj pomenijo različne oznake na artiklih? Kaj so aditivi v živilih? Kako je z gensko spremenjenimi organizmi? Vse to in še več v tokratni epizodi!
Pogovoru prisluhnite tukaj:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
