To je vprašanje, ki se ga je večina od nas spraševala že prej ― če bi se do svojega zdravja obnašali popolnoma odgovorno in brezhibno, kolikšna je absolutna največja starost, ki bi jo lahko živel?
Najstarejša zabeležena oseba, Jeanne Calment, je umrla v starosti 122 let. Toda statistiki z univerz Erasmus v Tilburgu in Rotterdamu, ki so preučili starost, pri kateri je umrlo 75.000 ljudi na Nizozemskem v 30 letih do leta 2017, so postavili najvišjo možno starost, ki pa je veliko nižja.
Preberite še:
- Se želite lepo in zdravo postarati? Vsak dan naredite pozo drevesa za boljše ravnovesje (VIDEO)
- 7 neobičajnih navad, ki vam lahko podaljšajo življenje
Moški in ženske imajo različno najdaljšo pričakovano življenjsko dobo. Glede na "popolno preživeto" življenje so statistiki postavili starostno "zgornjo mejo" žensk na 115,7 leta. Za moške pa je bila starost 114,1 leta.
Profesor John Einmahl, eden od treh znanstvenikov, ki izvajajo študijo, je dejal, da čeprav zdaj živimo dlje, se zdi, da obstaja meja, kako dolgo bo večina od nas živela. »Ljudje v povprečju živimo dlje, vendar se najstarejši med nami v zadnjih tridesetih letih niso postarali,« je pojasnil.
»Tu zagotovo obstaja nekakšen 'zid'. Seveda se je povprečna pričakovana življenjska doba podaljšala,« je dodal. »Kljub temu se sama najvišja zgornja meja ni spremenila.«
Zanimivo bo videti, kako se bodo ljudje, kot je Bryan Johnson, tehnološki milijarder, ki zapravlja neizmerna bogastva za najbolj visokotehnološke inovacije v poskusu, da bi živel večno, vzdržali v nasprotju s temi verjetnostmi.
Ameriški raziskovalci so našli podobno mejo
Raziskovalci na Medicinski fakulteti Alberta Einsteina so objavili članek, v katerem je za večino od nas določena najvišja starost 115 let. Opazili so tudi, da čeprav vsi živimo dlje, se zdi, da obstaja "omejitev" za pričakovano življenjsko dobo.
»Nadaljnji napredek proti nalezljivim in kroničnim boleznim lahko še naprej podaljšuje povprečno pričakovano življenjsko dobo, ne pa tudi največje življenjske dobe,« pravi dr. Vijg, profesor in predstojnik genetike, katedra Lole in Saula Kramerja za molekularno genetiko ter profesor oftalmologije in vizualnih znanosti na fakulteti Alberta Einsteina.
»Medtem ko je možno, da bi medicinski preboji podaljšali človeško dolgoživost čez meje, ki smo jih izračunali, bi moral takšen napredek premagati številne genetske različice, za katere se zdi, da skupaj določajo človeško življenjsko dobo,« je dodal dr. Vijg.
»Morda bi morali sredstva, ki se zdaj porabljajo za podaljšanje življenjske dobe, namesto tega uporabiti za podaljšanje vitalnega obdobja - trajanje starosti, preživete v dobrem zdravju,« je še poudaril.
- Preberite še: Na tem italijanskem otoku nenavadno veliko ljudi dočaka preko 100 let. V čem je skrivnost?
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
