Preboj in skakanje Čez valove, prenaŠanje teŽe z ene na drugo stran, drsenje postrani, stisk zavor, nagib in obrat v vodni zavesi penečega morja, po plinu, na polno, orkan adrenalina . . Bruuuuuuuuum! Za vami pa samo ostanki “prerezanega” morja . . Nekako takšno je jahanje “nevihte” – vodnega skuterja, nekako dostopnega prevoznega sredstva, s katerim se lahko spopadete s silo teže, ki je enaka tisti v letalih, hitrih avtomobilih ali bolidu formule 1. Ni ga lepšega! Letos bo že 40 let, odkar so v vode porinili prva takšna korita. Pionirske primerke so v podjetjih Kawasaki in Bombardier serijsko začeli izdelovati šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja … in z njimi v trenutku dosegli nesluten uspeh. Takoj zatem so se dirki, razumljivo, pridružili še – Yamaha, Suzuki, Honda, Polaris . .
Sedi, pet!
Danes sta na trgu dva modela vodnih skuterjev: stoječi in sedeči. Prvi je seveda manj stabilen in zahteva bolj izurjen pristop k stvari (ni nam treba poudarjati, da za blondinke ali mulatke na njem ni prostora . . odpade! ). Sedeči model pa je bolj priljubljen zaradi večje stabilnosti in uporabnosti. Obstajajo dvosedi, trosedi in celo četverosedi, za seboj pa brez težav vlečejo še banano s kopalci ali koga na vodnih smučeh. Ocena: čista petica!
Motorji, motorji . .
Motorji vodnih skuterjev so posebna zgodba – zelo podobni so reaktivnim in z vodnim pogonom (črpalka srka veliko količino vode in ta potem brizga iz zadka skuterja) več kot učinkovito potiskajo plastična plovilca. Na začetku so imeli dvotaktni motorji prostornino okoli 350 kubičnih centimetrov, zdaj pa štiritaktne zverine krepko presegajo meje prijetne nedeljske vožnje s 1500 kubičnimi centimetri, mehanskim polnilnikom, hladilnikom polnilnega zraka in močjo dvesto konj. Kar seveda pomeni 1, 6 kilograma na enega konja! ? Marička pomagaj! Pri stoječih vodnih skuterjih se tako razpon moči giblje od 70 do 110 konjskih moči, pri sedečih pa od 70 vse do 215, kar zagotavlja fantastično vožnjo. Največja končna hitrost, ki so jo sposobni razviti, je kar 120 km/h, gravitacijska sila, ki pri tem deluje na voznika, pa je podobna tisti v športnih dirkalnih avtomobilih ali v formuli 1. Da o posebnih prirejenih tekmovalnih vodnih skuterjih sploh ne govorimo. Ti silovito pospešijo z mesta in so hkrati izjemno vodljivi.
(Ne)nevarni reaktivci
Kljub velikim hitrostim ni pretirane nevarnosti, vsaj če vožnjo primerjamo z drvenjem z avtomobilom ali motornim kolesom. Rokavica, s katero je voznik povezan z vozilom, po morebitnem padcu samodejno izključi skuter. Če bi bilo vse po pravilih, bi se morala ne-zgoda končati s plavanjem in vnovičnim vzpenjanjem na drveči bolid. Še vedno pa se morate držati nekaj osnovnih varnostnih principov: vedno nosite zaščitno neoprensko obleko in rešilni jopič, nikoli ne tiščite udov ali las blizu odprtine motorja ter ne gonite skuterja po plitvinah, saj bi lahko posrkal blato ali drobno kamenje. Jasno, ne butajte v naokoli vozeča plovila in pazite na morebitne kopalce.
Raiders on the storm
Univerzalnega recepta ali čarovniške palice, s katero bi se priučili vožnje z vodnim skuterjem, ni. Najboljša metoda (seveda z inštruktorjevo pomočjo) je metoda poskušanja in napak. Pomembne veščine so: občutek za ravnotežje, pravočasno spreminjanje težišča, obrati, pravočasno dodajanje pospeška (zelo pomembno je, da ga zadržite, saj brez potiska ni manevriranja) in bočno “drsenje” (brez zaviranja). In piliti jih je treba, kot finomehaniki pilijo manjše zobate kovinske delce, torej do onemoglosti. To pravzaprav deli profesionalce od amaterjev. No, četudi nikoli ne boste postali vrhunski voznik, se boste pa vsaj zabavali s poskusi. Kar smo preverili. Večje težave bodo imeli bolj celinski tipi, saj drugje kot na morju praviloma akrobacije niso dovoljene. Kar pozabite na “privijanje” po Ljubljanici z mulatko za seboj.
Rudolf Skok
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
