Leta, prizadevanja in izkušnje naredijo dobrega trenerja. Vendar tisto, kar dela trenerja dobrega, niso zabavni vici in bebavo animiranje, medtem ko vi delate vaje. Nihče ni dober trener zaradi tega, ker dobro igra vlogo nepopustljivega tirana, glasnega agitatorja, zabavnega klovna ali sočutnega zaupnika.
Živijo, stari, kako si!
Večina ljudi se ob takšnem nagovoru zadovoljno nasmehne in v mislih preleti stvari, ki smo jih nekdaj skupaj doživeli. Bilo jih je veliko in nas povezujejo, z vsemi temi stvarmi pa sem si zaslužil tisti trepljajoči vzdevek 'stari'.
Pred časom pa sem spoznal nekoga, ki se je ob teh besedah kar konkretno razburil: "Pa saj še nisem tako star! Zakaj mi rečeš, da sem star, saj sem komaj 37. To ni še niti 40, to so srednja leta, v bistvu sem jaz še mlad. Zakaj si nesramen do mene."
Uf, potem se jaz opravičujem, da nisem tako mislil in da se to pač tako reče ...
Po svoje pa ga razumem, da je malo občutljiv. Če imaš občutek, da si izgubil najboljša leta svojega življenja za nič, se je verjetno s tem težko sprijazniti.
Ravno sem premišljal o tej situaciji, ko mi je ena izmed mojih strank rekla nekaj, kar je razburilo mene.
Rekla mi je nekaj groznega! Slišalo se je nekako tako: "Mito, ti si odličen trener. Prej sem poskušala nekaj sama, pa to ni to. Potem pa sem prišla k tebi in je res fino. Ti znaš ljudi tako dobro motivirati, da kar ne morem nehati, zato dam na treningu res vse od sebe. Torej čisto drugače kot doma, ko se mi sploh ne ljubi."
Večina trenerjev je ponosna na takšne besede, vsaj mislim tako, ker takšne komentarje včasih opazim na Facebooku (tudi jaz kdaj preverim konkurenco).
V moji predstavi pa je to nekaj najhujšega. Menim, da me je težko bolj užaliti. Običajno ob takšnih trenutkih postanem nejevoljen, pogledam v tla in poskušam pogovor speljati v kakšno drugo smer.
Ne rečem, da vse zgoraj napisano ni res, vendar bi takrat najraje rekel: "Tudi jaz mislim, da so leta, prizadevanja in izkušnje iz mene naredila dobrega trenerja. Vendar tisto, kar me dela dobrega, niso zabavni vici in bebavo animiranje, medtem ko ti delaš vaje. Nihče ni dober trener zaradi tega, ker dobro igra vlogo nepopustljivega tirana, glasnega agitatorja, zabavnega klovna ali sočutnega zaupnika.
Zase menim, da sem dober trener,
- ker znam poslušati in razumeti strankine cilje,
- ker cenim in spoštujem svoje stranke, ne glede na njihovo mnenje ali cilj
- ker imam občutek za smiselno oblikovanje in prilagajanje količine in intenzivnosti,
- ker znam najti primerno obliko vadbe,
- ker ne zgubljam strankinega časa na fitnes napravah
- ker hitro prepoznam poškodbe, okvare in napačne gibalne vzorce in jih poskušam popraviti
- ker realno oblikujem cilje
- ker pogosto sam izdelujem pripomočke in rekvizite, ki bodo služili specifičnemu problemu pri rehabilitaciji in treningu
- ker znam cilje smiselno razdeliti na mikrocikle in makrocikle
- ker izvajam meritve in testiranja, ki jih prilagajam in si izmislim še kakšno svoje merjenje, odvisno od potreb
- ker sem si v letih z različnim delom, od maserja do terapevta, ustvaril zelo širok spekter znanja
- ker svojega trening programa ne prilagajam imidžu blagovne znamke, ampak potrebam strank
- ker ne propagiram nobenih vadbenih rekvizitov, temveč poskušam s svojim širokim znanjem uporabljati čim več uporabnega
- ker se s posebnim tenkočutnim občutkom lotim prehrane, skupaj ugotovimo, kaj so bistvene stvari, pri katerih je treba začeti
- ker vam ne bom ob svetovanju o prehrani ničesar poskušal prodati
- marsikatero težavo v sklepu ali hrbtenici rešim s svojim znanjem manualne manipulacije že kar na treningu samem
- ker sledim trendom in se nenehno izobražujem
- ker lahko strankam dejansko pomagam celostno, v zadnjem času sem postal certificiran inštruktor ESP-metode Joseja Silve.
Glede na vse zgoraj napisano menim, da imam kot trener drugo nalogo, in ne biti animator.
Če nekdo najame osebnega trenerja samo zato, ker se mu ne ljubi, da bi treniral sam, je to za moje pojme patetično. Verjetno se podobno kot jaz počuti blondinka, pri kateri zaradi njenega bujnega oprsja večina ne opazi nove pričeske, druge obleke, predvsem pa tega, da je razmeroma še kar inteligentna punca.
Vendar ne razumite me narobe. Tudi jaz sem vesel, ko moji varovanci dosežejo cilj. Takrat imam tudi jaz cmok v grlu, najraje bi jih objel in stisnil. Pa naj bo to zmaga na tekmi, izgubljeni kilogrami ali pa 400-metrski krog, pretečen brez pavze. Sploh ni pomembno, kakšen cilj so dosegli, vesel sem ob vsakem njihovem uspehu.
Mito Šinkovec, osebni in kondicijski trener
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
