10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Nad stres z adrenalinom

29. 4. 2004

Stres na delovnem mestu ni še nikoli prinesel nič dobrega. Združite prijetno s koristnim in ga zatolcite z adrenalinskimi doživetji.

Pojdimo od začetka

Ne glede na to, kje delate, na vas vedno preži tisti zoprni dejavnik, ki se mu pravi stres.

Grda, zlobna, rdeče-črna pošast je to, ki črpa ”zagonski kapital” iz (pre)zahtevnih šefov, privoščljivih sodelavcev, nihajočih indeksov cen, čedalje hujše inflacije, počasnega prometa in še mnogih drugih stvari.

No, ta pošast se vam že zjutraj zasadi v glavo, vam pije energijo in malica živce kar ves dan, dokler se popolnoma izmučeni ne sesedete v priljubljeni kavč, prižgete televizijo in si končno privoščite urico ali dve miru. Da bi šli na enourni pohod ali za petnajst minut k utežem, vam pa na kraj pameti ne pade.

Vam je zgornji primer znan? Če ne, potem ste ali mladi Jankovič ali pa sodite med peščico srečnežev, ki se jim mala pošast na daleč izogne. Prisrčno vabljeni, da se ustavite v našem uredništvu in nam razložite skrivnost svojega uspeha. Vsem drugim pa moram povedati, da vas vaše trenutno življenje, torej veliko stresa in malo gibanja, vodi v skoraj zagotovljene srčne napade, kapi in podobne neprijetnosti. Rešitev je znana, saj jo čivkajo že vrabci na drevju: gibanje, gibanje in še enkrat gibanje. Dvajset minut premetavanja uteži ali daljši sprehod na dan pa boste učinkovito nevtralizirali škodljive posledice delovnega stresa.

A nevtralizacija je zgolj ”defenziva”. Treba je iti v napad, da uničite malo nadlego že pri njenih koreninah. Kako? Mahniti šefa, preganjati sodelavce, postaviti pred zid pol našega parlamenta, ker ne zna ustaviti inflacije? Hja, bilo bi prijetno, dokler ne bi prišli k vam možje v modrem in vas spravili pod ključ za dolgo, dolgo časa. Predlagamo vam boljši način. Nad sodobno Himero, torej stres na delovnem mestu, spustite sodobnega Belerofonta – adrenalin.

Klin se s klinom izbija, pravijo. V našem primeru to še kako drži. Adrenalinski športi ne uničujejo stresa, temveč ga celo povečujejo. Drvenje s kolesom po hribu navzdol z dvajsetimi kilometri na uro ali še več je nekako enako javnemu govoru na televiziji, ko vas gleda vsaj milijonček ljudi. In to naj bi bilo dobro? Seveda, saj so mnogi adrenalinski športi telesno in mentalno stresni, s čimer krepijo vaše telo in ga navajajo na vse druge strese,

ki vas napadajo v življenju. Preprosteje povedano: ukrotite podivjano kolo, pa boste laže ukrotili tudi podivjanega sodelavca. Adrenalinski športi tako pomagajo vašemu telesu na treh področjih.

Prvič, so nevarni, včasih celo smrtno nevarni. Če enkrat zrete smrti v oči, se lahko mirno zazrete v očke tudi šefu in mu v obraz poveste, da bodo po vašem mnenju njegove zamisli pripeljale podjetje v stečaj. Drugič, so nepredvidljivi. To prisili vaše možgane, da se hitreje in uspešneje prilagajate na vse spremembe. To pomeni, da naslednjič, ko se bodo borzni indeksi kar čez noč spremenili, ne boste potrebovali dveh dni, da se prebudite iz šoka. In zadnjič, adrenalinski športi so družabni in od vas zahtevajo, da se odrežete kar najbolje, premagate sotekmovalce in navdušite gledalce, zlasti kako navdušeno navijačico. Saj veste: lepa dekleta ljubijo zmagovalce.

Na naslednjih straneh vam predstavljamo naš načrt – z nekaj fitnes vajami in s pravilno izbiro adrenalinskih športov si lahko okrepite telo in psiho tako dobro, da vam niti najbolj stresen delavnik ne bo prišel do živega. Držite se naših navodil in v nekaj mesecih boste imeli na telesu nekaj novih mišic, v telesu pa živce iz jekla in neizčrpne zaloge energije.

Naj mala zlobna Himera za spremembo zajeda koga drugega.

Pripravite svojega belerefonta

Naš načrt: mešanica fitnesa in adrenalinskih športov za zajtrk, malico in večerjo, dokler ne boste dovolj močni, da boste strli glavo zlobni pošasti. Brez prispodob: s priloženimi vajami si okrepite telo, tako da boste pripravljeni na katerikoli šport ob kateremkoli času, zatem pa pobrskajte po adrenalinskih zabavah, ki so opisane v nadaljevanju, izberite tiste, ki vam najbolj ugajajo, in začnite vračati stresu udarec za udarcem.

1. Korak: Trening za boljšo pripravljenost

Opravite tri treninge z utežmi in tri treninge za vzdržljivost na teden. Obe vrsti treninga lahko izvajate na isti dan, lahko pa na različne dneve. Izbira je vaša.

Trening z utežmi

Sestavljen je iz dveh delov: priprave in kategorij. Priprava vsebuje vaje, s katerimi boste izboljšali svojo telesno pripravljenost za adrenalinske prigode na splošno, saj krepijo vzdržljivost in povečujejo mišično moč. Dopolnjevali jih boste z vajami iz različnih kategorij, ki ustrezajo trem različnim vejam adrenalinskih športov, ki si jih boste izbrali v nadaljevanju. V vsakih kategoriji najdete tri vaje, ki krepijo natanko tiste mišice, ki jih boste potrebovali za posamezen adrenalinski šport.

Trenirajte trikrat na teden, med vsakim pa počivajte vsaj 24 ur. Redno naj si izmenično sledijo vaje iz temeljne priprave in vaje iz različnih kategorij. Idealni trening poteka takole: v ponedeljek delate vaje iz temeljne priprave, v sredo vaje iz katere od kategorij in v petek znova vaje iz temeljne priprave. Naslednji teden zamenjajte: opravite dva treninga z vajami iz kategorij in enega temeljnega. In da bi s temi treningi pridobili kar največ, naj vsak trening poteka nekoliko drugače (obrnite vrstni red vaj) in tako telo soočite z novimi izzivi, ki jih bo moralo premagati. S tem ga boste dodatno okrepili.

Utežna strategija #1: Nič drugega kot serije. V vsaki seriji opravite od 15 do 20 ponovitev z največjo možno težo, s katero boste še lahko opravili vse ponovitve v vseh serijah. Pri določeni vaji naredite tri serije, nato se lotite naslednje vaje. Med serijami počivajte 60 sekund.

Utežna strategija #2: Kroženje.

V vsaki vaji opravite serijo z 8 do 10 ponovitvami, nato skočite na naslednjo vajo. Ko tako opravite vse vaje, počivajte 90 sekund in pojdite še enkrat od začetka. Opravite štiri take kroge.

Utežna strategija #3: Časovna zanka. Opravite štiri kroge vseh vaj z eno samo serijo, pri čemer opravite v vsaki vaji toliko ponovitev, kolikor jih največ zmorete v 60 sekundah. Vaje opravljajte s 60 odstotki največje možne teže, ki jo lahko naenkrat dvignete. Vaš cilj je, da na vsakem naslednjem treningu povečate število ponovitev v serijah. Med krogi počivajte 30 sekund.

Trening za vzdržljivost

Ne samo telesna moč, pri adrenalinskih športih je pomembna tudi vzdržljivost. Lotite se naslednjih vaj, a ne pozabite vsak teden zamenjati svojega pristopa k treningu (sprememba poteka treninga, čas izvajanja . . ), s čimer boste telo prisilili k dodatnemu privajanju na okoliščine in ga s tem dodatno okrepili.

Vzdržljivostna strategija #1: Do konca. 30 minut tecite, kolesarite ali veslajte z največjim možnim tempom, ki ga zmorete od začetka do konca.

Vzdržljivostna strategija #2: Intervali. Sprintajte 60 sekund z največjo močjo. Počivajte 120 sekund. Ponovite od osemkrat do desetkrat.

Vzdržljivostna strategija #3: Hitrost. Izberite si pot, ki jo lahko pretečete v zmernem tempu v 30 minutah. Prepolovite jo in pretecite z največjim tempom. Pri vsaki ponovitvi poskusite izboljšati čas, tudi če je to le nekaj sekund.

2. Korak: Prihajajo pustolovščine

Na naslednjih straneh vam bomo predstavili adrenalinske športe, ki potekajo na vodi, v zraku in na trdnih tleh. V vsaki od teh kategorij smo izbrali tri začetne športe, s katerimi se lahko pozabavate po delu ali za konec tedna, in enega nadaljevalnega, ki je tehnično, organizacijsko in kondicijsko veliko zahtevnejši, hkrati pa tudi veliko zanimivejši. S prvimi tremi se ukvarjajte vsaj enkrat na teden oziroma jih vnesite v svoj fitnes program, nadaljevalnega pa naskočite na daljše časovno obdobje, recimo enkrat na štiri mesece.

Vaš namen je, da v čim krajšem časovnem obdobju izpostavite telo kar se da različnim športnim aktivnostim in se s tem utrjujete za vrhunski adrenalinski dan z enim od nadaljevalnih športov. Na teden si dajajte majhne kapljice adrenalina, da si boste lahko enkrat na sezono dali polno injekcijo naravnost v žilo, se nesmrtno zabavali in morebiti celo preživeli.

Seveda morate paziti, da boste za pravi nadaljevalni šport izvajali pravo kategorijo vaj za fitnes. Idealno bi bilo, da kategorije spreminjate vsak mesec, s čimer boste telesu postavili dodatne izzive in ga tako še bolj utrdili.

3. Korak: Seštevanje rezultatov

>Vsakemu adrenalinskemu športu smo izmerili njegovo vrednost v boju proti stresu in jo točkovali z eno do pet točk. Vaš cilj je zbrati 700 točk v enem letu. Dobite jih takole:

>prištejte točko za vsak trening, ki ga opravite

prištejte ustrezno število točk vsakič, ko se vrnete s kakega športa

prištejte pet točk vsakič, ko zamenjate kategorijo fitnes vaj

prištejte pet točk za vsak šport, ki ga poskusite prvič

prištejte pet točk za vsako tekmovanje, tek ali športni dogodek, ki ste se ga udeležili

prištejte pet točk vsakič, ko poskusite štiri različne športe na mesec

Če redno opravljate obe vrsti treningov vse leto, si tako prislužite 312 točk. Preostalo boste morali dopolniti z različnimi športi. Glede na to, da smo bili pri sistemu podeljevanja točk kar velikodušni, vam dodatnih 388 točk ne bo povzročalo težav. Sicer pa smo prepričani, da vam bo postalo preživljanje vikendov z adrenalinskimi pustolovščinami tak užitek, da boste našo mejo ne samo zlahka dosegli, ampak jo tudi presegli. Pa še to: za vsako uro, ki jo bosta z dekletom preživela v postelji (ali tudi kje drugje, glavno, da je akcija), si prištejte dodatnih 30 točk. Le šteti jih morate k popolnoma drugemu števcu (glej marčevski Men’s Health).

Plavanje brez meja

Zamenjajte udobnost in predvidljivost zaprtih plavalnih sistemov (notranji in zunanji bazeni, vaša kopalna kad) z odprtimi: velika jezera, morje . . Izkusili boste mnogo več plavalnih izzivov, kot so valovi, tokovi, neprevidni nemški turisti na skuterjih . .

Vaš cilj naj bo čim manjše število premorov, pri katerih preverjate smer plavanja in trenutni položaj glede na obalo. Začnite s šestimi zamahi, nato pa gradite naprej, dokler ne boste smeri plavanja preverjali na vsakih dvajset zamahov.

Protistresne točke

20 minut plavanja v jezeru: 1 točka

20 minut plavanja v morju: 2 točki

Jadranje na deski

Tale šport krepi mišice na rokah in ramenih, zraven pa še čut za ravnotežje. Je tudi zelo naporen, poleg tega zahteva kar nekaj znanja o vodi, tokovih in vetru. Da se boste začeli premikati, se morate znati pravilno postaviti. Pri jadranju se boste naučili dolgega načrtovanja, hitrega odzivanja in predvsem obvladovanja situacije in premagovanja panike, kadar stvari ne gredo tako dobro, kot ste načrtovali. Šola jadranja verjetno ne bo škodila, toda naredite si uslugo in najprej malo vadite na suhem, preden se podate na bolj nepredvidljiv naravni element. Morda boste delovali nekoliko nenavadno, toda vseeno bolje to, kakor da povozite tri kopalce, potem pa še enega skoraj utopite, ko mu spustite jadro točno na glavo.

Protistresne točke

45 minut jadranja: 4 točke

Vožnja s kajakom

S kajakom se ponavadi podimo po divjih vodah in brzicah, ker je nepredvidljivost vode še največja. Dodajte k temu še mnoge ovire, kot so čeri, skale, veje in debla, pa imate šport, ki bo od vas terjal nenehno čuječnost, hitro mišljenje in še hitrejše reflekse. Na prvi pogled se morda zdi, da si pri njem krepite samo roke, toda v resnici vsa moč izhaja iz celotnega trupa. Zato držite pri veslanju hrbet raven in pri vsakem zamahu z veslom zavrtite trup okoli navpične osi. Veslo vzemite iz vode šele takrat, ko je vzporedno z vašimi boki.

Protistresne točke

30 minut kajaka na morju: 2 točki

30 min. kajaka na brzicah, spust s kanuji ali z rafti: 5 točk

Soteskanje

Tole je pravzaprav mešanica vodnih in zračnih adrenalinskih športov. Naše reke in rečice so namreč v stoletjih svojega življenja v hribe in gore izrezale nešteto manjših in večjih sotesk, od katerih so nekatere strme, divje in skoraj nepristopne, druge pa blažje, bolj umirjene. Soteskanje ali kanjoning pomeni premikanje od samega začetka take soteske do samega konca, pri čemer se moramo spopadati s previsi, tolmuni, brzicami in drugimi naravnimi pojavi. Soteskanje ponuja vse: spuščanje po plezalni vrvi, skakanje v tolmune, kljubovanje brzicam . . Po zaslugi sestave zemlje ima naša ljuba Slovenija vsaj nekaj sto kanjonov, tako da ni izključeno, da boste našli natanko takšnega, ki bo ustrezal vašemu okusu.

Protistresne točke

1 ura soteskanja: 5 točk

Hydrospeed

Tale različica kajaka se je pri nas že kar dobro uveljavila. Pravzaprav gre za drobno, čolnu podobno plovilce, na katero se naslanjate, ko divjate po rečnih brzicah. Za popravke smeri in kaj podobnega vam služijo plavutke, obvezna pa je tudi čelada, saj se po reki spuščate z glavo naprej, tako da se lahko tudi precej boleče srečate z rečnimi skalami. No, prav zato je ta šport primeren za že izkušene vodohodce, kakšna mirnejša reka pa tudi za začetnike.

Protistresne točke

1 ura hydrospeeda: 5 točk

Plezanje v gorah

Plezalni zid, na katerem imate glede varnosti skoraj vse niti v rokah, je eno, ko pa zgolj z eno vrvjo pripeti visite na Babjem zobu ali v kateri drugi prepadni steni, so vaši koncentracija, pogum in vzdržljivost na povsem drugačni preizkušnji. Večina laikov meni, da pri plezanju največ delujejo roke in prsti, vendar ni tako. Profesionalni plezalci vedo povedati, da so najbolj obremenjene noge in stegna. Ko plezate v steni, poskušajte čim več teže nositi na nogah. Ko se vzpenjate, se ne trudite dvigovati s prsti, temveč stremite za tem, da se boste čim večkrat odrinili z nogami. Tako boste zdržali dlje, k temu pa bodo pomagali tudi dobri plezalni čevlji. Pa še nekaj: vsaj na nekaj prvih plezanj se podajte s kakih profesionalcem.

Protistresne točke

30 min. plezanja v gorah: 5 točk

20 min. plezanja po ledu: 5 točk

Plezanje po zidu

Plezalni zid je idealen za začetnike in stare mačke. Začetniki se na njem hitro in prijazno seznanijo z osnovami plezanja, bolj izkušenim pa dober plezalni zid omogoča vedno nove poti in načine plezanja. Ko enkrat preplezate neki zid po dolgem in počez, poskusite s hitrostnim plezanjem. Kako hitro preplezate ta zid po tej ali tej poti? Poskusite zmanjševati čas in izbirati težje poti. Morda boste prav vi postavili nov rekord, ki trenutno znaša: 20 metrov visok zid v 11. 687 sekundah.

Protistresne točke

30 min. plez. po zidu: 4 točke

Udeležba na tekmovanju v hitrostnem plezanju: 5 točk

Plezanje po skalah

Plezanje po skalah je podobno plezanju v gorah, le da tu ne potrebujete varnostne opreme. Preprosto si najdite ogromno skalo (čim večja, tem boljše) in začnite plezati. Zelo lepe primerke boste staknili predvsem na kraških tleh, kjer voda in naravna erozija v kaki skalni gmoti raztopita apnenec, ostane pa ogromna skala iz trdnejših kamenin. Tudi na Gorenjskem (Vintgar . . ) se najde nekaj prav lepih plezalnih skal. Ker niso ravno visoke, lahko sicer pozabite na varnostno opremo, a vseeno si dajte nekaj magnezije na prste in pa kakšen trampolinček ali debelo blazino pod skalo. Nesreča nikoli ne počiva.

Protistresne točke

30 minut plezanja po skali: 4 točke

Gorsko kolesarjenje

Treba je iti v hribe in najti kozjo stezico z litri blata, številnimi vejami, koreninami in vsemi vrstami zahrbtnih skal. Vožnja po taki poti bo prisilila vaše sive celice, da načrtujejo vsak gib in premik, saj se boste le tako izognili bližnjim srečanjem z gozdnimi elementi. Nato poskusite še hujšo različico gorskega kolesarjenja: spust. Tu pa so hitrosti neprimerno večje, odzivni časi manjši, zavore neučinkovite in nepotreben dodatek na kolesu in posledice vsakega napačnega giba so boleče. A šele ko boste živi in zdravi pripeljali z zahtevnega hriba, boste lahko na zabavi brez prevelike treme ogovorili lepo dekle. Če pa vam bo zaradi vaših predlogov hotela pripeljati klofuto, vam bo spust tako zelo izpilil reflekse, da se boste še pravočasno umaknili in si tako ohranili vsaj kanček časti. Tudi to je nekaj.

Protistresne točke

1 ura gorskega kolesarjenja: 4 točke

1 ura spusta: 5 točk

Smučanje

Tale zimski šport je nekoč veljal za slovenskega paradnega konja. Danes smo žalibog le še tretjerazredna smučarska sila, a pozitivne lastnosti prevažanja po snegu nam še vseeno ostanejo. Smučanje zahteva od nas nenehno prilagajanje terenu in razmeram, če pa smo na javnem kraju (na smučišču, v smučarskem središču), dodajte k temu še stres nastopanja pred publiko, ki samo preži na padec, da se lahko zadovoljno krohota. Če bi se temu radi izognili, se postavite v pravo držo. Kolena so rahlo upognjena, središče teže pa naj sega čez sredino smučk. To preverite tako, da med vožnjo začnete rahlo skakati. Če se zvrnete, ste bili v napačnem položaju.

Protistresne točke

30 minut smučanja: 2 točki

1 ura vožnje smuka: 5 točk

Hokej

Hokej je hitra, agresivna igra, ki od vas zahteva dobro fizično utrjenost in odlično umsko pripravljenost. Ni pomembno, ali igrate pravi hokej z drsalkami na ledu ali pa le pripravljalnega, torej poleti na rolerjih ali posebnih kotalkah. Pridružite se kaki ekipi, s katero boste utrjevali sodelovanje in požrtvovalnost. Kmalu se boste naučili, kako vpreči sodelavce, da delajo več in bolje, ne da bi se sami tega zavedali.

Protistresne točke

30 minut igranja hokeja: 3 točke

Kolesarski dvoboj

Kolesarski dvoboj oziroma ”bike fight” je ena najmlajših adrenalinskih domislic pri nas. Zra-sla je na zelniku fantov iz podjetja Sokolinfo.

V mestnem centru največjih slovenskih mest so zgradili umetne kolesarske proge, na katere so nametali sila raznih ovir: lesenih pregrad, gum, ostrih ovinkov . . Na progo sta se hkrati zapodila dva kolesarja, tako da je bilo včasih kar malo gneče. Tisti, ki je prej uspešno pripeljal do konca, je poleg občudujočih pogledov kar lepega števila gledalcev (in gledalk) prejel še zanimive nagrade. Torej: adrenalin, tekmovalnost, teža publike pa še nagrada . . vse v istem košu. Zveni kot normalen delovni teden, mar ne? Zmagajte na kolesarskem dvoboju, pa boste zmagali tudi v službi.

Protistresne točke

Udeležba na kolesarskem dvoboju: 5 točk

Gregor Logar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri